Grčija se je uvrstila med redke evropske države, kjer so cene električne energije v okviru pogodb s fiksnimi tarifami ostale na enaki ravni ali celo nižje kot pri spremenljivih tarifah. Ta nenavaden tržni pojav je v letu 2025 sprožil množičen prehod gospodinjstev in podjetij k zakupom energije po vnaprej določenih cenah. Po podatkih poročila regulatornih organov in analitične hiše VaasaETT je bila povprečna končna cena elektrike v Grčiji decembra 24,34 centa za kilovatno uro, kar je pod povprečjem Evropske unije. Analiza kaže, da so bile fiksne tarife v Grčiji do novembra lani cenejše od spremenljivih, decembra pa sta se obe vrednosti izenačili. Poleg Grčije so podoben trend nižjih ali izenačenih fiksnih cen v primerjavi s spremenljivimi zabeležili le še na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem, v Veliki Britaniji in v Avstriji. V večini ostalih držav članic Evropske unije so fiksne pogodbe ostale znatno dražje, saj dobavitelji vanje vključujejo premije za tveganje zaradi nepredvidljivosti trga. Potrošniki so se za takšno strategijo odločili predvsem zaradi želje po predvidljivosti stroškov v nestanovitnem energetskem okolju. Podjetniki so prav tako sledili temu trendu, saj fiksne tarife omogočajo stabilnejše načrtovanje prihodkov in odhodkov. Kljub splošni rasti cen energije na svetovnih trgih je Grčiji uspelo ohraniti konkurenčnost, kar se odraža v nižji povprečni ceni na kilovatno uro v primerjavi s preostalimi članicami povezave.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V regiji Pieria v Grčiji je 57-letni živinorejec storil samomor, potem ko so oblasti zaradi izbruha ovčjih koz odredile in izvedle usmrtitev celotne njegove črede. Po navedbah sorodnikov in prijateljev pokojni ni zmogel premagati hude psihološke stiske in šoka, ki ju je povzročila izguba živali, od katerih je bilo odvisno njegovo preživetje. Dogodek je močno pretresel lokalno skupnost in opozoril na hude posledice, ki jih imajo strogi sanitarni ukrepi na duševno zdravje kmetov. Tragedija se je zgodila le nekaj dni po tem, ko so veterinarji v okviru ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni pobili njegovo živino. Lokalni viri poročajo, da se moški po izgubi črede ni mogel več pobrati, saj je v ukrepih videl popoln propad svojega življenjskega dela. Oblasti so truplo našle včeraj, primer pa je sprožil razprave o ustreznosti podpore kmetom v kriznih situacijah. Izbruh ovčjih koz v Grčiji je sicer povzročil stroge omejitve gibanja in prodaje živine po vsej državi. Kmetje se ob izgubi živali soočajo z negotovostjo glede finančnih nadomestil in prihodnosti svoje dejavnosti, kar povečuje tveganje za podobne tragične dogodke v kmetijskem sektorju.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Grški kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete in živinorejce ponovno pozval k prenehanju cestnih blokad in vrnitvi za pogajalsko mizo. Minister je poudaril, da pot dialoga ne predstavlja poraza ali umika, temveč najvišjo stopnjo odgovornosti do državljanov. Po navedbah vlade je bilo od 27 kmetijskih zahtev že 16 v celoti izpolnjenih, medtem ko se preostale nanašajo na področja, ki zahtevajo podrobnejšo obravnavo. Med ključnimi ukrepi, ki jih je vlada že izvedla, so nižje cene električne energije za kmetijstvo, podpora za pšenico in bombaž ter izplačilo 100-odstotnih odškodnin preko sklada ELGA. Kljub vladnim zagotovilom o finančni podpori v višini 3,82 milijarde evrov v letu 2025 kmetje po državi napovedujejo nove protestne aktivnosti. Za nedeljo je v Malgari sklicana vsesplošna kmetijska konferenca, na kateri bodo razpravljali o morebitnem stopnjevanju ukrepov po prazniku Svetih treh kraljev. Predstavniki kmetov trdijo, da vlada ni podala vsebinskih odgovorov na njihove najbolj kritične težave, zlasti glede trošarin na nafto in stabilizacije trga. Politično dogajanje dodatno zaostruje opozicijska stranka PASOK, katere predsednik Nikos Androulakis opozarja na institucionalno in socialno krizo ter poziva k političnim spremembam, saj naj bi gospodarstvo po izteku sredstev iz sklada za okrevanje prehajalo v obdobje stagnacije.

Grška agencija za plačila in nadzor kmetijskih pomoči (OPEKEPE) se je s 1. januarjem 2026 uradno pripojila k Neodvisni upravi za javne prihodke (AADE). S to sistemsko spremembo je AADE prevzela vse pristojnosti agencije, vključno s 624 zaposlenimi, ki so bili premeščeni na nove delovne položaje v okviru novonastale Generalne direkcije za nadzor, spodbude in plačila. Ta strateški premik je del širše reforme grškega javnega sektorja, katere cilj je izboljšati učinkovitost razdeljevanja sredstev Skupne kmetijske politike Evropske unije. Nova organizacijska struktura vključuje več specializiranih direktoratov, ki bodo bdeli nad neposrednimi plačili, programi za razvoj podeželja in tehničnimi pregledi. Po navedbah vodstva AADE bo novi model delovanja zagotovil večjo transparentnost in zanesljivost postopkov. Glavni namen reorganizacije je zagotoviti, da bodo proračunska in evropska sredstva dosegla le tiste kmetijske proizvajalce, ki so do njih dejansko upravičeni, hkrati pa odpraviti pretekle nepravilnosti in administrativne zamude pri izplačilih.

Grški državni energetski operater DEI (ΔΕΗ) je za januar 2026 napovedal zamrznitev cen električne energije za gospodinjstva kljub opazni rasti cen na veleprodajnem trgu v decembru. Podjetje je ohranilo ceno svojega glavnega, t. i. zelenega tarifnega paketa pri 0,139 evra na kilovatno uro (kWh), kar je dosegel z uveljavitvijo 11-odstotnega popusta za končne odjemalce. Januarska cena je tako za približno 10 odstotkov nižja kot v enakem obdobju leta 2025, ko je znašala 0,155 evra na kWh. Podjetje je hkrati ohranilo nižjo ceno za obdobja manjše porabe pri 0,125 evra na kWh, kar koristi predvsem uporabnikom z dvotarifnimi števci. Poleg tega je DEI uvedel posebno promocijsko ponudbo za nove naročnike modrega fiksnega paketa, ki omogoča zaklep cene pri 0,115 evra na kWh za obdobje 12 mesecev. V letu 2025 je podjetje za različne popuste in promocijske akcije namenilo skupno 350 milijonov evrov, s čimer se je uveljavilo kot najugodnejši ponudnik na grškem trgu in ključni steber pri stabilizaciji stroškov grških gospodinjstev.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis in minister za okolje ter energijo Stavros Papastavrou sta predstavila izčrpen pregled vladnih dosežkov v letu 2025, ki so ga zaznamovale korenite reforme in krepitev strateškega položaja države. Marinakis je v svoji analizi izpostavil zmanjšanje davčnih obremenitev, boj proti davčnim utajam ter pospešitev sodnih postopkov. Poseben poudarek je bil namenjen zunanji politiki, kjer je Grčija z zgodovinskimi sporazumi z ZDA na področju energetike in sodelovanjem s podjetjem Chevron pri raziskavah ogljikovodikov utrdila svojo vlogo ključnega energetskega vozlišča v Sredozemlju. Minister Papastavrou je podrobneje razčlenil 11 ključnih ukrepov Ministrstva za okolje in energijo, ki vključujejo vzpostavitev vertikalnega plinskega koridorja, ustanovitev novih nacionalnih morskih parkov v Egejskem morju ter projekte za zaščito gorskih območij in boj proti pomanjkanju vode. Kljub vladnemu optimizmu pa se kabinet premiera Kiriakosa Micotakisa spopada z lokalnim odporom. Komunistična partija Grčije (KKE) je v parlamentu sprožila vprašanje glede gradnje ogromnega fotonapetostnega parka v Makrirahiju, kjer se prebivalci in kmetje bojijo izgube kmetijskih površin in negativnih vplivov na lokalno gospodarstvo, kar je sprožilo tudi sodne postopke proti občini in investitorjem.