Izraelske varnostne sile so prešle v stanje visoke pripravljenosti zaradi informacij o morebitnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike v Iranu. Po navedbah agencije Reuters, ki se sklicuje na tri neimenovane vire v izraelski administraciji, je bila odločitev sprejeta po posvetovanjih o nacionalni varnosti čez konec tedna. Napetosti v regiji so se stopnjevale v luči obsežnih protivladnih protestov v Iranu, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump večkrat posvaril Teheran pred uporabo sile proti demonstrantom in nakazal pripravljenost Washingtona na pomoč protestnemu gibanju. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta v telefonskem pogovoru razpravljala o scenarijih ameriškega posredovanja, pa tudi o razmerah v Gazi in Siriji. Čeprav Izrael uradno ni izrazil želje po neposredni vključitvi v morebitne napade, država ostaja v stanju pripravljenosti na povračilne ukrepe. Teheran je namreč že izdal opozorilo, da bo v primeru kakršnega koli napada ZDA izvedel povračilne udarce na izraelsko ozemlje in regionalna oporišča ameriške vojske. Razmere so dodatno zaostrene zaradi poročil o več sto smrtnih žrtvah med iranskimi protestniki, kar je Washington spodbudilo k ostrejši retoriki proti iranskemu režimu. Iranske oblasti so ameriške vojaške baze v regiji in Izrael že označile za legitimne cilje v primeru eskalacije, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, ki bi lahko vključeval tudi jedrsko infrastrukturo in balistične programe Islamske republike.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sprožila niz agresivnih zunanjepolitičnih potez, ki vključujejo grožnje z vojaškim posredovanjem v Iranu in pripravo načrtov za invazijo na Grenlandijo. Trump je na omrežju Truth Social javno podprl protivladne protestnike v Iranu in napovedal pripravljenost ZDA na pomoč, medtem ko je iranski vrh odgovoril z grožnjami o povračilnih napadih na Izrael in ameriška oporišča v regiji. Razmere v Iranu so kritične, saj število smrtnih žrtev med demonstranti narašča, država pa ostaja v informacijski blokadi. Hkrati so se pojavile informacije, da je Trump ukazal poveljstvu za specialne operacije (JSOC) pripravo načrta za vojaški zavzem Grenlandije, da bi preprečil vpliv Rusije in Kitajske, kar je sprožilo močan odpor znotraj ameriškega vojaškega vrha. Obrambni strokovnjaki opozarjajo, da bi bila takšna poteza nezakonita in brez politične legitimnosti. Na Bližnjem vzhodu so ameriške sile v okviru operacije Hawkeye Strike že izvedle obsežne letalske napade na cilje Islamske države v Siriji, kar je odgovor na nedavni napad na ameriške enote v Palmiri. Napetosti se stopnjujejo tudi v Latinski Ameriki, kjer je State Department pozval vse ameriške državljane k takojšnjemu umiku iz Venezuele zaradi nestabilnih varnostnih razmer po zajetju predsednika Nicolása Madura. CIA hkrati ocenjuje, da kljub Trumpovim napovedim o skorajšnjem padcu kubanskega režima, Havana ostaja stabilna, čeprav se sooča s hudimi gospodarskimi težavami. Geopolitična negotovost se odraža v povečani pripravljenosti izraelske vojske, ki tesno usklajuje korake z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

V luči zaostrovanja odnosov med ZDA, Natom, EU in Rusijo glede Ukrajine, je NATO začel z razvojem "Vzhodne straže". Hkrati so evropski diplomati v Moskvi opozorili na morebitne posledice novih vdorov ruskih letal v zračni prostor. Generalni sekretar Nata pa je izrazil zaskrbljenost glede finančne vzdržnosti uničevanja dronov z dragocenim orožjem.

Iranska vojska je v uradni izjavi napovedala zaščito strateške infrastrukture, nacionalnih interesov in javnega premoženja, medtem ko se država spopada z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih dveh letih. Nemiri, ki trajajo že skoraj štirinajst dni, so po zadnjih podatkih zahtevali najmanj 65 smrtnih žrtev, oblasti pa so zaradi poskusa zajezitve organizacije demonstracij prekinile spletne in telefonske povezave. Kljub represivnim ukrepom in tisočem aretiranih protestnikov se napetosti v državi ne umirjajo, k nadaljevanju upora pa pozivajo tudi opozicijski voditelji v izgnanstvu. Nekdanji iranski prestolonaslednik Rezá Pahlaví je državljane iz tujine pozval, naj zavzamejo ulice v večjih mestih in prevzamejo oblast, kar še dodatno zaostruje razmere med teokratskim režimom in protestniki. Razmere pozorno spremlja tudi mednarodna skupnost, saj so se na dogajanje odzvale številne svetovne sile. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je poslal ostro sporočilo iranskemu vodstvu, s čimer se diplomatski pritisk na Teheran povečuje. Vojaško posredovanje in napovedi o zaščiti režima nakazujejo na možnost nadaljnje eskalacije nasilja. Protesti so se razširili po celotni državi, število aretiranih pa strmo narašča. Medtem ko vojska trdi, da brani državno lastnino, borci za človekove pravice opozarjajo na brutalno zatiranje civilistov in informacijsko blokado, ki otežuje poročanje o dejanskem stanju na terenu.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Dvajset ameriških kongresnikov, med njimi tudi grško-ameriškega porekla, je poslalo pismo zunanjemu ministru Marcu Rubiu in obrambnemu ministru Pitu Hegsethu, v katerem izražajo zaskrbljenost glede potencialne prodaje lovskih letal F-16 in F-35 Turčiji. V pismu opozarjajo, da bi bila prodaja nezakonita in ogrozila varnost Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost umika sankcij proti Turčiji in prodaje lovskih letal F-35, če bo srečanje z Erdoğanom produktivno. Po srečanju je ameriški veleposlanik v Turčiji srečanje označil za 'boljše od odličnega'. Trump je pozval Erdoğana, naj ustavi nakup ruske nafte.

Ameriška bojna letala so prestregla štiri ruska bojna letala blizu Aljaske, kar je že devetič letos. Ruski ambasador v Franciji je posvaril NATO pred sestrelitvijo ruskih letal, saj bi to pomenilo vojno. Romunski obrambni minister je sporočil, da je vrhovni svet za obrambo odobril nove postopke, ki poveljnikom misij omogočajo sestrelitev dronov in vojaških letal, ki kršijo romunski zračni prostor. Neznani vdori dronov so povzročili zaprtje letališč v državah Nata, pojavljajo pa se sumi o ruski odgovornosti.

Po Evropi so izbruhnili protesti zaradi izraelskega prestrezanja flote Global Sumud, ki je iz Barcelone prevažala pomoč za Gazo. Medtem je bila Greta Thunberg, skupaj s 170 drugimi podporniki, deportirana iz Izraela. V Indiji so potekali protesti proti genocidu, pri čemer so demonstranti opozarjali na financiranje Indije in posledice za Gazo. Kolesar Oded Kogut iz ekipe Israel-Premier Tech je zmago v CRO Race posvetil kritikom ekipe. Demokratski senator Chris Van Hollen pa je obsodil Van Jonesa zaradi neokusne šale o 'mrtvem otroku iz Gaze'.

Svet za nacionalno varnost Grčije (KYSEA) je na sobotni seji pod predsedstvom premierja Kiriakosa Micotakisa sprejel odločitev o podaljšanju mandatov ključnim voditeljem obrambnih in varnostnih struktur v državi. Mandat so za eno leto podaljšali načelniku generalštaba kopenske vojske Georgiosu Kostidisu, načelniku mornarice Dimitriosu Elefteriosu Katarasu in načelniku letalstva Demostenu Grigorijadisu. Odločitev odraža prizadevanja vlade za ohranitev stabilnosti v vrhu oboroženih sil v času regionalnih izzivov. Poleg vojaškega vrha je svet podaljšal tudi mandata načelniku grške policije Dimitriosu Maliosu ter načelniku gasilske enote Teodorosu Vagiasu. Slednji bo svojo funkcijo opravljal kljub obsežnim kadrovskim spremembam v gasilskih vrstah, kjer je bilo zaradi izpolnitve 35 let delovne dobe upokojenih šest visokih častnikov. Med upokojenimi so namestnik načelnika in generalni inšpektorji za severno in južno Grčijo, kar napoveduje širšo reorganizacijo znotraj sil za zaščito in reševanje. Seja v palači Maksimos se je zaključila v dopoldanskih urah, uradno izjavo pa je podal vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis. Premier Micotakis je po zasedanju obeležil tudi deseto obletnico svojega vodenja stranke Nova demokracija. Kadrovske odločitve prihajajo v obdobju, ko se Grčija sooča s pritiski glede notranje varnosti in upravljanja naravnih nesreč, kar ostaja ena od prioritet trenutne administracije.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Ob obletnici napada 7. oktobra so potekali propalestinski protesti, ki jih je Keir Starmer označil za "nebritanske". Škotski rektor univerze je opozoril protestnike, naj ne opravičujejo nasilja nad nedolžnimi. V Združenem kraljestvu so potekali shodi v podporo Palestini, medtem ko so v Evropi, vključno z Amsterdamom, potekali protesti proti izraelski politiki v Gazi. Premierka Viktorije in njen kolega iz Novega Južnega Walesa sta bila kritična do protestnikov ob 7. oktobru. Na Sheffield University so potekali propalestinski protesti.

V zadnjih dneh se stopnjujejo napetosti v Ukrajini, kjer so ruske sile izvedle obsežne napade na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, med njimi štirje otroci. Kljub temu Kremelj trdi, da ostaja odprt za pogajanja. Evropska unija in Velika Britanija so izrazile ogorčenje nad ruskimi napadi, Rusija pa je sporočila, da je dosegla svoje cilje. Hkrati sta Švedska in Nizozemska pozvali EU k uvedbi sankcij proti Izraelu in Hamasu. Nemčija pa želi okrepiti sodelovanje z Estonijo in Dansko zaradi ruskih aktivnosti v Baltskem morju. Na Cipru medtem potekajo razprave o prehodih med severnim in južnim delom otoka, medtem ko vodja ciprske delegacije v Svetu Evrope poziva k obsodbi zadrževanja grških Ciprijanov.

Po incidentu v Kopenhagnu, ko je bilo zaradi dronov začasno zaprto letališče Kastrup, so droni ponovno povzročili alarm na več danskih letališčih. Vojska preiskuje možnost, da za incidenti stoji "profesionalni akter".

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.

Po izraelskem napadu v Dohi so turški uradniki opozorili na možno regionalno zaostritev. Izrael je namignil, da voditelji Hamasa v Turčiji niso imuni na napade, kar je še poslabšalo že tako napete odnose med državama.