Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije CIE v Venezueli. Nicolas Maduro je ZDA obtožil načrtovanja državnega udara s pomočjo CIE. Operacije naj bi bile usmerjene proti venezuelskim narkokartelom. Trump razmišlja tudi o kopenskih operacijah proti narkokartelom.

Med obiskom v Južni Koreji je Trump izpostavil korejsko-ameriško partnerstvo pri oživljanju ameriške ladjedelništva, pri čemer je Hanwha Philly Shipyard označil za ključnega igralca. Poročali so tudi, da bi lahko bil v Južni Koreji dokončan dogovor o ameriškem lastništvu TikToka. Med vrhom v Gyeongjuju je bila Trumpu v čast pripravljena posebna pojedina s korejsko kulinariko in kulturo. Trump pa je med srečanjem APEC pozabil na Armenijo, ko je govoril o mirovnih sporazumih.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je bil dejaven na več področjih. Srečal se je s sirskim predsednikom Ahmedom al Saro ob robu Generalne skupščine ZN in predstavil "načrt 21 točk" za končanje vojne v Gazi. Trumpova administracija, preko odposlanca za Bližnji vzhod Stevea Witkoffa, izraža optimizem glede rešitve konflikta v Gazi. Medtem je ameriški zunanji minister Marco Rubio pozval ruskega kolega Sergeja Lavrova, naj ustavi "pokol" v Ukrajini. Trump je tudi obtožil Združene narode "trojne sabotaže" med njegovim obiskom in zahteval aretacijo odgovornih.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal takojšnjo ponovitev testiranj jedrskega orožja v ZDA, s čimer želi povečati ugled in moč ameriške vojske. Ta poteza bi lahko povečala mednarodne napetosti in že povzroča odpor v ameriškem kongresu.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, da nemudoma ponovno začne s testiranjem jedrskega orožja v ZDA, s čimer naj bi se država izenačila z Rusijo in Kitajsko. Trump je tudi namignil, da bi lahko Južna Koreja zgradila jedrsko podmornico v ameriški ladjedelnici.

Združene države Amerike in Ekvador sta začasno aktivirali vojaško letalsko operacijo proti narkoterorizmu. Veleposlaništvo ZDA v Ekvadorju je sporočilo, da je osebje ameriških zračnih sil prispelo v državo. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti na Karibih, kar povečuje pritisk na Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa širi svojo vojaško prisotnost v Latinski Ameriki.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila več ruskih dronov, ki so vdrli v njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo med nočnim ruskim napadom proti Poljski usmerjenih najmanj osem dronov.

Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je ameriški predsednik Donald Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po poročanju Axios naj bi se pogovarjala o vojni v Ukrajini. Zelenski je pred srečanjem s Trumpom govoril o morebitnih dobavah orožja Ukrajini, vključno z raketami Tomahawk in protiraketnimi sistemi Patriot.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, da nemudoma ponovno začne s testiranjem jedrskega orožja v Združenih državah Amerike. Kot razlog za to odločitev je navedel nedavne ruske raketne teste in naraščajoče jedrske zmogljivosti Kitajske.

Pentagon je zanikal obtožbe republikanskih zakonodajalcev, da uradniki niso pravilno obveščali kongresa o vprašanjih nacionalne varnosti. Obrambni minister Pit Hegseth naj bi zaposlenim v Pentagonu naročil, da morajo pridobiti dovoljenje za pogovor s člani kongresa.

Izraelski kabinet je potrdil načrt predsednika Donalda Trumpa za prekinitev ognja v Gazi in izpustitev vseh preostalih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. Premier Benjamin Netanjahu se je zahvalil Steveu Witkoffu in Jaredu Kushnerju za posredovanje ZDA pri dogovoru. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja pa je izraelska vojska nadaljevala z zračnimi napadi v Gazi.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo odpovedano. Ukrajinski predsednik in evropski voditelji so obtožili Putina, da zavlačuje mirovna pogajanja in zavračajo ozemeljske koncesije za mir. Ruski zunanji minister Lavrov je poudaril, da ne bo trajnega miru, če ne bodo odpravljeni temeljni vzroki vojne. Poljska je opozorila, da bi lahko aretirala Putina, če bi preletel njihov zračni prostor.

Izraelske kopenske sile so izvedle operacijo v bližini Damaska po predhodnem bombardiranju, medtem ko je Bela hiša potrdila odpustitev direktorice ameriške agencije za javno zdravje CDC. Potekajo pogovori o varnostnih jamstvih za Ukrajino, razkrit je bil Spicomelus, neznano bitje, ki je živelo v Maroku pred 165 milijoni let.

Norveška policija je zasegla dron, ki ga je v bližini letališča v Oslu upravljal tujec. Incident se je zgodil po poročilih o preletih dronov nad danskimi letališči in letališčem v Oslu. V Franciji je vojaško bazo preletelo več dronov. Danska vlada preiskuje vdore neznanih zrakoplovov nad civilnimi letališči in vojaškimi bazami.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Poljska je zaradi nevarnosti ruskih napadov z droni v sosednji Ukrajini dvignila bojna letala. Tudi Romunija je poročala o ponovnem opažanju drona ob meji z Ukrajino, zaradi česar sta državi v stanju pripravljenosti. Hkrati se na Poljskem, ob meji z Rusijo, vse več ljudi vključuje v vojaške programe, motivirani s strahom pred napadom in željo po obrambi države. Mati je dejala, da želi biti pripravljena za boj za svojega otroka.