V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah švicarske policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, medtem ko je bilo 115 oseb poškodovanih, mnoge med njimi so v kritičnem stanju. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, vključno s tujimi državljani iz Grčije in Avstralije. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročila nesrečna uporaba iskric na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je okoli 200 ljudi v manj kot pol minute skušalo zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za tragedijo brez primere in razglasil petdnevno žalovanje. Oblasti se trenutno spopadajo s težko nalogo identifikacije žrtev, saj so trupla močno ožgana.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so sporočili, da so bili v petek, 2. januarja 2025, tarča izraelskega ognja na jugu države. Incident se je zgodil kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen za zagotovitev stabilnosti na tem območju. Po prvih uradnih podatkih v napadu ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih med modrimi čeladami, vendar organizacija UNIFIL opozarja na izjemno zaskrbljujoč trend ponavljajočih se napadov na njihove položaje. Mirovne sile so na območju nameščene v sodelovanju z libanonsko vojsko, njihova naloga pa je nadzorovanje demilitariziranega pasu. Izraelska stran se na zadnje obtožbe o streljanju še ni uradno odzvala, so pa podobni incidenti v preteklosti že povzročili ostre diplomatske odzive mednarodne skupnosti. Stopnjevanje napetosti na terenu ogroža krhek mir, ki je bil vzpostavljen po mesecih intenzivnih spopadov med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Iranu zaradi zatiranja protestnikov se je odzval Teheran z opozorilom, da bi takšno dejanje destabiliziralo celotno regijo in ogrozilo ameriške interese. Grožnja je razjezila tudi del republikancev, ki zagovarjajo politiko 'Amerika na prvem mestu'. Izrael je medtem začel spletno kampanjo, ki poziva Irance k uporu.

Francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti, lastnika bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, sta v prvem odzivu po uničujočem požaru na silvestrovo zatrdila, da je objekt ustrezal vsem varnostnim standardom. Požar, ki je po navedbah lokalnih medijev zahteval 40 življenj, je popolnoma uničil lokal, preiskava o vzrokih tragedije pa še poteka. Lastnika sta poudarila, da je bil objekt v zadnjih desetih letih trikrat podvržen inšpekcijskim nadzorom, ki niso odkrili nepravilnosti. Generalna tožilka kantona Valais, Béatrice Pilloud, je potrdila, da so preiskovalci v Sionu opravili informativne pogovore z obema francoskima upravljavcema. Za zdaj zoper njiju niso vložili obtožnic niti jima niso odredili pripora. Preiskava je usmerjena v tloris prostorov, izvedena obnovitvena dela in dejansko kapaciteto bara v času nesreče. Lastnik Jacques Moretti, ki v času izbruha ognja ni bil prisoten v lokalu, je izrazil pripravljenost na polno sodelovanje z oblastmi, medtem ko je bila njegova soproga v požaru lažje poškodovana. Zakonca, ki na območju upravljata še več gostinskih obratov, sta pod velikim psihološkim pritiskom, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z delom na kraju dogodka.

Grška opozicijska stranka PASOK-KINAL je ostro napadla vlado premiera Kiriakosa Micotakisa in podpredsednika vlade Kostisa Hadzidakisa zaradi domnevno neustreznega upravljanja kmetijskega sektorja. Opozicija vladi očita, da se namesto iskanja konkretnih rešitev za kmete poslužuje zgolj komunikacijskih manevrov in prelaganja odgovornosti na prejšnje administracije. Po navedbah stranke PASOK so neposredna plačila, ki so jih kmetje prejeli za podporo dohodku, letos dosegla najnižjo raven od začetka izvajanja skupne kmetijske politike. Spor se je zaostril po objavi podpredsednika Hadzidakisa, ki je navajal visoke zneske izplačil prek agencije OPEKEPE v letu 2025. PASOK trdi, da so te številke zavajajoče, saj naj bi velik del sredstev iz programa razvoja podeželja dejansko končal v rokah podjetnikov, gradbincev in investitorjev v kmečki turizem, namesto pri aktivnih kmetih. Stranka poudarja, da primarni sektor ne prenese več iluzij in zahteva politično odgovornost ter strateški načrt, ki bi dejansko pomagal pridelovalcem, ki se spopadajo s težkimi gospodarskimi razmerami. Napetosti med največjo opozicijsko silo in vlado se stopnjujejo v obdobju, ko kmetje opozarjajo na nevzdržne stroške pridelave in pomanjkljivo sistemsko podporo.

V Jemnu so se ponovno razplamteli spopadi znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem. Letalske sile pod vodstvom Savdske Arabije so izvedle intenzivno bombardiranje baz južnih separatistov, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 borcev. Napadi so bili usmerjeni na vojaška oporišča v Al Hasi in Sejhunu, kar je potrdil tiskovni predstavnik Južnega prehodnega sveta (STC). Ta organizacija, ki jo podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE), si prizadeva za ponovno ustanovitev neodvisne Ljudske republike Jemen v južnih provincah države. Zadnji incident razkriva globok razkol med Savdsko Arabijo in njenimi zavezniki iz ZAE. Čeprav sta državi sprva sodelovali v boju proti gibanju Ansar Alah (Hutiji), se njuna strateška interesa v Jemnu vse bolj razhajata. Savdska Arabija podpira mednarodno priznani jemenski predsedniški svet, medtem ko ZAE nudijo vojaško in logistično podporo separatistom na jugu. Ta posredni spopad znotraj koalicije dodatno otežuje že tako kompleksno humanitarno in politično krizo v državi, ki traja že več kot desetletje.

Izraelske oblasti so prepovedale vstop v Gazo 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Izrael je odločitev utemeljil z zahtevo po predložitvi seznamov s podatki o palestinskih uslužbencih, česar nevladne organizacije niso storile. Zdravniki brez meja so ukrep označili za skandalozno vmešavanje in resen udarec za humanitarno pomoč v palestinski enklavi, kjer se prebivalstvo spopada z izjemno težkimi razmerami. Zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja osnovnih dobrin, katerih uvoz Izrael še naprej omejuje, se humanitarna kriza poglablja. V taborišču Nusajrat je zaradi podhlajenosti umrl palestinski otrok, Združeni narodi pa so potrdili tudi smrt dečka, ki je utonil ob poplavah taborišča. Poleg mraza in poplav prebivalce ogrožajo tudi požari v šotorih; v enem izmed njih je v mestu Gaza izgubila življenje ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Medtem ko Izrael po poročanju lokalnih medijev razmišlja o ponovnem odprtju prehoda Rafa, palestinsko ljudstvo še naprej plačuje visok krvni davek zaradi vojaških operacij in pomanjkanja kritične infrastrukture.

Bolgarija je 1. januarja 2026 uradno sprejela evro kot svojo nacionalno valuto in s tem postala 21. članica evroobmočja. Ta zgodovinski korak, ki prihaja natanko 19 let po vstopu države v Evropsko unijo, predstavlja uresničitev dolgoletnih prizadevanj bolgarske politike za globljo integracijo v zahodnoevropske gospodarske tokove. Čeprav so ankete kazale na določeno stopnjo skepticizma med prebivalstvom, vlada in zagovorniki evra poudarjajo, da bo članstvo spodbudilo čezmejno trgovino, okrepilo tuje naložbe in izboljšalo življenjski standard državljanov. Predsednik Zveze demokratičnih sil (UDF) Rumen Hristov je ob tej priložnosti poudaril, da je Bolgarija s tem dejanjem končno postala polnopravna članica evropske družine. Izpostavil je, da pot do evra ni bila lahka, saj se je država spopadala z močnim odporom protievropskih sil in dezinformacijskimi kampanjami. Kljub političnim izzivom v preteklih letih je Bolgariji uspelo izpolniti maastrichtske kriterije in zagotoviti stabilnost, ki je bila potrebna za zamenjavo bolgarskega leva s skupno evropsko valuto.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah novega leta prišlo do tragičnega požara, v katerem je po prvih podatkih življenje izgubilo približno 40 oseb, še okoli 115 pa jih je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci praznovali prihod leta 2026. Med žrtvami in poškodovanimi je največ mladih, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih, med njimi pa so tako lokalni prebivalci kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je ognjene zublje najverjetneje sprožila uporaba namiznih ognjemetov oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je več sto ljudi poskušalo v le nekaj sekundah zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Številni poškodovani ostajajo v kritičnem stanju v lokalnih bolnišnicah, identifikacija žrtev pa bo zaradi stopnje poškodb po navedbah policije dolgotrajna.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da so zvezni agenti FBI uspešno preprečili načrtovan teroristični napad v zvezni državi Severna Karolina, ki naj bi se odvil na silvestrovo. Glavni osumljenec je 18-letni Christan Sturdivant iz kraja Mint Hill, ki ga obtožnica bremeni zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah oblasti je osumljenca navdihnila skrajna skupina Islamska država (IS), svoje namere pa je podrobno opisal v rokopisu z naslovom »Napad na novo leto 2026«. Preiskovalci so med hišno preiskavo ugotovili, da je Sturdivant načrtoval uporabo hladnega orožja, natančneje nožev in kladiv, s katerimi naj bi napadel do 20 ljudi. Njegov načrt je vključeval tudi napad na policiste, ki bi se odzvali na prvi klic na pomoč. Osumljenec se o krivdi še ni izrekel, vendar dokazi, ki jih je zbrala zvezna policija, kažejo na visoko stopnjo pripravljenosti in radikalizacije. Primer ponovno poudarja stalno grožnjo tako imenovanih »osamljenih volkov«, ki delujejo pod vplivom džihadistične propagande na spletu.

Priče so opisale grozo in paniko, ki sta zavladali v švicarskem alpskem baru v Crans-Montani, ko je izbruhnil požar. Požar se je bliskovito razširil. Švica se sooča z eno najhujših tragedij.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 prišlo do katastrofalnega požara v priljubljenem lokalu Le Constellation, ki je zahteval približno 40 smrtnih žrtev. Po podatkih lokalnih oblasti je bilo v času silvestrovanja v lokalu okoli 200 ljudi, med katerimi jih je bilo 115 poškodovanih, mnogi med njimi huje. Žrtve so večinoma mladi, stari od najstniških let do srednjih dvajsetih let, med njimi pa so poleg Švicarjev tudi državljani Italije, Francije in drugih držav. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so prišle v stik s stropno oblogo. Priča smo bili hitremu vžigu in razširitvi plamenov, kar je v polnem prostoru povzročilo paniko in kaos. Medtem ko lastnik lokala vztraja, da so bili vsi varnostni standardi upoštevani, so švicarski tožilci že sprožili kazensko preiskavo proti upraviteljem lokala. Identifikacija žrtev še vedno poteka, saj so nekatera telesa zaradi ognja močno poškodovana, država pa je v spomin na žrtve razglasila petdnevno žalovanje.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 življenj, še 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Tragedija se je zgodila v priljubljenem baru Le Constellation okoli 1.30 zjutraj, ko je bilo prizorišče polno obiskovalcev, ki so praznovali prihod novega leta. Med žrtvami in poškodovanimi so predvsem mladi ljudje, vključno z lokalnimi prebivalci in turisti iz sosednjih držav. Preiskovalci kot glavni vzrok za nesrečo navajajo uporabo pirotehničnih sredstev oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. To je povzročilo t. i. pojav "flashover" oziroma nenaden preskok ognja, zaradi česar je celoten prostor v trenutku zajel ognjeni pekel. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Identifikacija žrtev še poteka, saj so nekatera trupla močno opečena, zdravstveni delavci pa opozarjajo, da so številni poškodovanci še vedno v smrtni nevarnosti.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis se je v Parizu udeležil strateškega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron. Glavni namen srečanja v francoski prestolnici je bila uskladitev konkretnih prispevkov posameznih držav za podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Voditelji so v okviru pogovorov o prihodnjih korakih za stabilizacijo regije preučevali možnosti za dodatno vojaško in humanitarno pomoč, hkrati pa so skušali poenotiti strategijo glede ukrajinskega mirovnega načrta. Ta diplomatska iniciativa odraža naraščajoče prizadevanje evropskih zaveznic za učinkovitejše usklajevanje neposredne podpore Kijevu. Udeležba grškega premierja na vrhu potrjuje vlogo Grčije kot pomembne partnerice v širši mednarodni koaliciji. Grčija je že pred tem pokazala pripravljenost na aktivno vključevanje v reševanje energetske in varnostne problematike, povezane z vojno. Današnji pogovori v Parizu so služili kot platforma za dokončno določitev obsega pomoči, ki jo bodo zaveznice zagotovile v prihodnjem obdobju, pri čemer je bila poudarjena potreba po hitrem in operativnem ukrepanju na terenu. Srečanje se neposredno navezuje na predhodna bilateralna sodelovanja, zlasti na področju energetske neodvisnosti, ki so bila vzpostavljena med Atenami in Kijevom ob koncu lanskega leta.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

Grški kmetje so se po krajšem prazničnem premoru vrnili na cestne blokade in so odločeni zaostriti svoje protestne aktivnosti. Na vsesplošnem srečanju v Malgari so kmetijski sindikati razpravljali o splošnem stopnjevanju pritiska na vlado, saj menijo, da njihove zahteve po znižanju proizvodnih stroškov in ureditvi tržnih razmer niso bile ustrezno uslišane. Medtem ko so nekateri predstavniki, kot je Kostas Anestidis, nakazali možnost odprtja komunikacijskih kanalov z Atenami, ostaja večina kmetov neomajna pri izvajanju blokad ključnih prometnic. Grška vlada je na napovedi odgovorila s previdno retoriko, vendar hkrati opozorila na morebitne posledice za nacionalno gospodarstvo, če bi prišlo do dolgotrajne zapore glavnih infrastrukturnih vozlišč. Spor med kmetijskim sektorjem in oblastjo se tako dodatno zaostruje, saj kmetje poudarjajo, da so pripravljeni na radikalnejše oblike mobilizacije, če ne bo prišlo do konkretnih zakonskih sprememb v njihovo korist. Razmere na cestah ostajajo negotove, v prihodnjih dneh pa se pričakujejo dodatne motnje v prometu po celotni državi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Grška opozicijska stranka PASOK je v seriji javnih izjav ostro kritizirala vlado Kiriakosa Micotakisa in desničarsko stranko Grška rešitev (Elliniki Lysi), ki jo vodi Kiriakos Velopulos. Glavno jabolko spora ostajajo očitki o domnevnem sodelovanju med vladajočo Novo demokracijo in stranko Grška rešitev pri spreminjanju sestave neodvisnega organa za zagotavljanje tajnosti komunikacij (ADAE). PASOK trdi, da sta stranki sodelovali, da bi vplivali na preiskavo v škandal s prisluškovanjem, ki že dalj časa pretresa grško politično prizorišče. PASOK je stranko Velopulosa označil za nekakšnega zaščitnika oziroma orodje vlade, ki prevzema odgovornost za dejanja Micotakisa. Poleg ustavnih in institucionalnih vprašanj se je politični konflikt razširil tudi na gospodarsko področje. PASOK je podpredsedniku vlade Kostisu Hacidakisu očital sprevračanje dejstev glede stanja v kmetijstvu. Medtem ko vlada trdi, da kmetijski sektor v zadnjih sedmih letih cveti, opozicija poudarja, da gre le za vladno propagando, ki ne odraža realnih težav kmetov. Stranka Grška rešitev je na očitke odgovorila s protiobtožbami, da je prav PASOK tisti, ki v parlamentu pogosto glasuje za vladne predloge in s tem dejansko deluje kot opora trenutni oblasti. Te napetosti kažejo na poglobitev politične polarizacije v Grčiji glede vprašanj neodvisnih institucij in ekonomske politike.

Po smrtonosnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so oblasti začele z identifikacijo prvih trupel, med njimi sta bila dva domačina. Preiskovalci preiskujejo varnostne ureditve v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo, pri čemer se osredotočajo na morebitne kršitve varnostnih standardov. Nekateri udeleženci zabave so sprva mislili, da je požar šala.