Benjamin Netanjahu je izraelskega predsednika zaprosil za pomilostitev v zvezi s korupcijskimi obtožbami, s čimer želi končati dolgoletno sojenje, ki deli državo. Netanjahu trdi, da postopek ovira njegovo sposobnost vodenja države in da bi bila pomilostitev v javnem interesu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev v zvezi s korupcijskimi obtožbami, ki ga preganjajo že več let. Netanjahu trdi, da bi prekinitev sojenja prispevala k narodni enotnosti in zmanjšanju napetosti v izraelski družbi. Predsednikova pisarna je potrdila prejem prošnje in jo posredovala pravnemu oddelku, ki bo preučil zadevo. Zahtevek je bil vložen nekaj tednov po tem, ko je Donald Trump pozval Herzoga, naj pomilosti Netanjahuja.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je predsednika države zaprosil za pomilostitev v zvezi s korupcijskimi obtožbami, ki tečejo že več let. Netanyahu trdi, da kazenski postopek ovira njegovo sposobnost vladanja in da bi bila pomilostitev v korist Izraelu. Njegova zahteva je sprožila takojšnje obsodbe nasprotnikov, ki trdijo, da bi pomilostitev oslabila demokratične institucije in poslala nevarno sporočilo, da je nad zakonom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil predsednika države, Isaaca Herzoga, za pomilostitev v zvezi s tekočim sojenjem zaradi korupcije. Netanjahu je prošnjo vložil preko svojega odvetnika, predsedniški urad pa je potrdil prejem prošnje in obljubil, da jo bo odgovorno preučil.

Francosko kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja zaradi nezakonitega financiranja njegove kampanje za ponovno izvolitev leta 2012, kar je njegova druga dokončna obsodba. Sodišče bo odločilo o načinu izvršitve kazni, ki vključuje možnost nošenja elektronske zapestnice, s katero bi se izognil zaporu.

Tožilstvo grškega vrhovnega sodišča (Areios Pagos) je zahtevalo strogo spremljanje in ukrepanje proti kmetom, ki ovirajo promet. Grška komunistična partija (KKE) je obsodila to zahtevo kot grožnjo in napovedala, da se bo ta obrnila proti tistim, ki jo izvajajo. Kmetje v vzhodni Grčiji in Evboji nadaljujejo z blokadami in načrtujejo stopnjevanje protesta.

Protesti proti izraelski zaustavitvi flotile pomoči za Gazo so se razširili po Evropi, Južni Ameriki in drugod. V Ženevi je bilo v spopadih s policijo ranjenih pet policistov. Metropolitanska policija je pozvala k odpovedi ali preložitvi načrtovanih protestov v podporo Palestini zaradi napada na sinagogo v Manchestru. Izraelska kolesarska ekipa Israel-Premier Tech se je zaradi strahu pred protesti umaknila s treh dirk v Italiji.

Kljub poskusom britanske vlade, da bi omejila propalestinske proteste, so se ti nadaljevali, celo ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael. Protesti so potekali v različnih državah, vključno z Indonezijo. Judovski aktivisti so opozorili, da bi zaostritev ukrepov proti protestom v Veliki Britaniji lahko spodbudila antisemitizem.

Brazilski predsednik Lula je napovedal, da bo uporabil veto na zakon, ki bi zmanjšal 27-letno zaporno kazen nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Lula je dejal, da mora Bolsonaro "plačati" kazen, ki jo je izreklo vrhovno sodišče. Kljub temu priznava, da je to del politične "igre", saj lahko kongres preglasa predsednikov veto.

Nekdanji minister Kuleba predlaga preiskavo o dezinformacijah glede ruskih namer pred invazijo na Ukrajino, vključno z možnimi obtožbami o državni izdaji. Medtem je v starosti 87 let umrl Dick Cheney, vpliven ameriški politik, ki je služil kot podpredsednik ZDA. Njegova kariera je bila polna kontroverznosti, vplival pa je tudi na dogodke, kot sta vojna v Iraku in situacija v Ukrajini.

Vrhovno sodišče ZDA je začelo preučevati zakonitost obsežnih carin, ki jih je uvedel Donald Trump. Odločitev sodišča bo imela velik vpliv na obseg predsedniških pooblastil. Po besedah Trumpa je to življenjsko pomembno vprašanje.

Predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade v sredo zvečer, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna blokada, ki je povzročila finančne težave zveznim uslužbencem. Začasno financiranje bo veljalo do konca januarja, nato pa se bodo pogajanja o proračunu nadaljevala. Šest demokratov je glasovalo proti zakonu.

V Arnhemu so potekale obsežne pro-palestinske demonstracije s baklami in ognjemetom. V Londonu je pro-palestinska skupnost organizirala tiho procesijo ob drugi obletnici 7. oktobra. V Bologni v Italiji so protestniki kljub prepovedi shoda protestirali, prišlo je do spopadov s policijo. V Sarajevu bo 12. oktobra 2025 potekal protest z naslovom "Bosna in Hercegovina za svobodno Palestino", kjer bodo pozvali k prekinitvi sodelovanja z Izraelom. V Indiji so študenti obtožili policijo pretirane uporabe sile med protesti na EFLU, kjer je prišlo tudi do napadov.

Britanski medijski servis BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi montaže njegovega govora, ki je bila uporabljena v eni od oddaj. Trump je zagrozil s tožbo v višini več milijard dolarjev, saj meni, da je bila njegova izjava ob dnevu vdora v Kapitol napačno predstavljena. BBC se sicer "odločno" upira podlagi za tožbo o obrekovanju in se pripravlja na morebitni sodni postopek. Grožnja s tožbo predstavlja dodatno težavo za BBC, ki se že sooča z drugimi izzivi.

Donald Trump je podelil "popolne, celovite in brezpogojne" pomilostitve Rudyju Giulianiju, Marku Meadowsu in drugim, ki so bili obtoženi podpiranja prizadevanj za razveljavitev izidov predsedniških volitev leta 2020. Pomilostitev je potrdil uradnik Ministrstva za pravosodje ZDA.

Direktor generalnega radia BBC, Tim Davie, in vodja novic, Deborah Turness, sta odstopila zaradi kritik o pristranskosti pri britanski radioteleviziji, vključno z načinom, kako so uredili govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa. BBC se je znašel pod pritiskom zaradi notranjega poročila, ki je razkrilo pomanjkljivosti pri poročanju o vojni med Izraelom in Hamasom, transspolnih vprašanjih in govoru Donalda Trumpa. Trump je pozdravil odstopa in dejal, da so "zelo nepošteni ljudje". BBC se je opravičil zaradi "napak v presoji" pri urejanju Trumpovega govora v programu Panorama. Donald Trump je napovedal tožbo proti BBC.

Pariško pritožbeno sodišče je obravnavalo zahtevo nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja za izpustitev iz zapora do obravnave njegove pritožbe. Odločitev naj bi bila sprejeta ob 15:30 po moskovskem času.

Direktor generalnega direktorata BBC Tim Davie in izvršna direktorica BBC News Deborah Turness sta odstopila zaradi kritik, da je BBC v dokumentarnem filmu o napadu na Kapitol priredil govor Donalda Trumpa. BBC se je znašel pod pritiskom po objavi internega poročila, ki je razkrilo, da so v programu Panorama sporno združili dva dela Trumpovega govora, da bi ustvarili vtis, da je izrecno spodbujal nerede na Kapitolu januarja 2021. Prirejanje posnetka je povzročilo ogorčenje, Trump pa je BBC že zagrozil s tožbo. Primer je sprožil razpravo o politični nepristranskosti BBC.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po 20 dneh zapora, kamor je bil poslan zaradi obsodbe v libijskem procesu, izpuščen na pogojno prostost. Pritožbeno sodišče v Parizu je ugodilo njegovi zahtevi, vendar ne bo smel zapustiti Francije. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot "nočno moro".

Donald Trump je podpisal zakon, ki ameriškemu ministrstvu za pravosodje nalaga objavo vseh dosjejev v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom.