Odvetniki nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so vrhovno sodišče zaprosili za dovoljenje za njegovo hospitalizacijo in kirurški poseg. Sodišče je prošnjo odobrilo. Bolsonaro naj bi operacijo prestal v sredo.

Italijanska agencija za konkurenco je Ryanairu naložila globo v višini 255,8 milijona evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Ryanair naj bi od aprila 2023 do vsaj aprila 2025 izvajal pritisk na potovalne agencije, s čimer naj bi oviral prodajo letalskih vozovnic. Ryanair ima v Italiji skoraj 40-odstotni tržni delež in se na kazen pritožuje.

Nekdanja evropska poslanka Nove Demokracije, Anna-Michelle Asimakopoulou, se bo 24. novembra 2025 skupaj s še tremi osebami znašla pred sodiščem v Atenah zaradi afere z uhajanjem e-poštnih naslovov grških državljanov, ki živijo v tujini. Sojenje bo potekalo na Tričlanskem sodišču za prekrške v Atenah.

Izrael je deportiral 137 aktivistov, ki so bili pridržani zaradi sodelovanja v flotilji, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo. Med deportiranimi so bili tudi turški državljani in državljani ZDA, ki so prispeli v Istanbul.

V New Yorku je v nedeljo, 4. januarja, okoli polnoči pristalo letalo s pridržanim predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo je pristalo v vojaški bazi nacionalne garde Stewart, kjer so ga pričakale močne varnostne sile, vključno s pripadniki agencije DEA. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura z letališča z vuklenimi rokami in pod strogim nadzorom prepeljali s helikopterjem v mesto, kjer so izvedli postopek identifikacije in registracije pridržane osebe. Maduro bo po opravljenih postopkih nameščen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center. Pred zvezno sodišče na Manhattnu naj bi stopil najpozneje do ponedeljka zvečer po lokalnem času. Obtožnica proti venezuelskemu voditelju vključuje resna kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami in nezakonitim posedovanjem orožja. Njegova aretacija in izročitev Združenim državam Amerike predstavljata velik preobrat v diplomatskih odnosih med državama in bi lahko imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v Latinski Ameriki.

Grški kmetijski sindikalist Konstantin Anestidis se je znašel pod preiskavo zaradi suma nezakonitih subvencij v višini več kot 120.000 evrov. Preiskava, ki jo vodi Urad za boj proti organiziranemu kriminalu, je bila sprožena po odkritju neskladij v prijavah za enotno plačilo za 16 kmetijskih zemljišč. Anestidis, znan po svojem delovanju v blokadi Malgara, je bil doslej prepoznan kot predstavnik nezadovoljstva kmetov. Preiskava se osredotoča na domnevno nezakonito finančno podporo, ki jo je prejel.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je prvič pojavil pred ameriškim zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga v soboto po večmesečnih vojaških operacijah v regiji zajele ameriške sile. Maduro, ki se je na sodišču pojavil skupaj s soprogo Cilio Flores, je preko tolmača zavrnil vse obtožbe glede trgovine z drogami in se izrekel za nedolžnega. Med procesom je večkrat poudaril, da se nima za navadnega obtoženca, temveč za vojnega ujetnika. Njegova soproga je prav tako zanikala krivdo za očitana dejanja. Aretacija in sojenje sta sprožila buren odziv venezuelske opozicije, ki je izrazila hvaležnost administraciji Donalda Trumpa za odločno ukrepanje proti nekdanjemu režimu. Madurova obramba temelji na trditvi, da je bil njegov odvzem prostosti nezakonit akt agresije s strani tuje vojaške sile, kar postavlja sodni postopek v širši geopolitični okvir napetosti med Caracasom in Washingtonom. Primer velja za enega najpomembnejših procesov proti tujim voditeljem na ameriških tleh v zadnjih desetletjih.

V Grčiji je prišlo do ostre izmenjave mnenj med predstavnikom tiskovnega oddelka stranke PASOK, Kostasom Tsukalasom, in vladnim predstavnikom Pavlosom Marinakisem, glede odsotnosti premierja s parlamentarne razprave o davčnih ukrepih. Predsednik stranke PASOK, Nikos Androulakis, je kritiziral vlado, da je izgubila stik z realnostjo in poudaril potrebo po političnih spremembah. Nekdanji premier Antonis Samaras pa je komentiral afero Tempi in pri tem izpostavil napake vlade pri obravnavanju svojcev žrtev.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji premierki Betssy Chavez, ki je obtožena poskusa državnega udara leta 2022.

Panagiotis Psomiadis, nekdanji župan Soluna, je bil obsojen na osem let zapora zaradi poneverbe in lažnih potrdil v zvezi s fiktivnimi projekti in zaposlitvami v času njegovega mandata. Obsojen je bil zaradi zaposlitve 81 ljudi s pogodbami o delu, ki naj bi delali na drugih službah in niso imeli nobene zveze z projekti.

Grško pravosodje preiskuje upravljanje občinskega premoženja v Makrinici, natančneje tradicionalnega gostišča. Po naročilu tožilstva je bila uvedena kazenska preiskava proti Achilleasu Beosu, županu mesta Volos, in uradnikom finančne službe zaradi suma hude zlorabe zaupanja. Preiskava se osredotoča na neizterjavo najemnin in zamudo pri postopku izselitve. Gostišče je bilo oddano v najem zasebnemu podjetju, kjer je bila žena tesnega sodelavca župana ena od družbenic in upraviteljic. Sedež podjetja je bil na dan 11. 12. 2022 še vedno prijavljen na naslovu gostišča.

Nicolás Maduro se je pojavil pred sodnikom v New Yorku in zanikal obtožbe. Primer proti odstavljenemu venezuelskemu voditelju vodi 92-letni ameriški sodnik Alvin Hellerstein.

Grški organi pregona so uspešno preiskali oborožen rop draguljarne v luksuznem hotelu na Halkidiki, ki se je zgodil septembra lani. Po navedbah policije sta bila za dejanje identificirana dva srbska državljana, stara 48 in 46 let, ki sta bila na podlagi evropskih nalogov za prijetje pridržana v Bolgariji in na Hrvaškem. Osumljenca sta člana zloglasne mednarodne kriminalne združbe Pink Panterji, ki se specializira za bliskovite in visoko organizirane rope draguljarn po celotni Evropi. Objavljeni videoposnetki nadzornih kamer razkrivajo, da je rop trajal le nekaj več kot minuto. V tem kratkem času sta napadalca iz trgovine odtujila za 580.000 evrov dragocenih predmetov in ur, pri čemer sta povzročila prestrašenost med zaposlenimi in gosti. Preiskavo je vodil poddelek za boj proti organiziranemu kriminalu severne Grčije, ki je s sodelovanjem mednarodnih partnerjev uspel locirati osumljenca v sosednjih državah. Združba Pink Panterji je znana po svoji prilagodljivosti in uporabi vojaških taktik pri izvedbi svojih kriminalnih podvigov, kar potrjuje tudi ta primer na Halkidiki.

V Solunu so 80-letnega moškega obsodili na štiri leta zapora, ker je z eksplozivno napravo razstrelil hišo svojega sina. Požar je povzročil veliko materialno škodo. Moški je izjavil, da so ga sinovi prizadeli.

Pavlos Aslanidis je v Grčiji, pri predsedniku pritožbenega sodišča v Larisi, vložil novo zahtevo za izkop posmrtnih ostankov svojega sina Dimitrisa Aslanidisa, ene od 57 žrtev tragedije v Tempih. Želi opraviti preiskavo DNK. Podobni zahtevi sta bili v preteklosti že zavrnjeni.

Pariško pritožbeno sodišče je odobrilo izpustitev nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja iz zapora La Santé, kjer je bil zaprt od 21. oktobra. Prošnjo za izpustitev je odobrilo po 20 dneh zapora, pred tem pa je to zahtevalo tudi tožilstvo. Sarkozyju je prepovedano komunicirati s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Sarkozy je bil obsojen zaradi financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija.

Marjorie Taylor Greene je napovedala odstop iz kongresa januarja 2025, da bi prihranila okrožju in družini bolečo in sovražno primarno bitko leta 2026. Odločitev je sprejela po sporu z Donaldom Trumpom, ki naj bi zagrozil s primarnim izzivom proti njej zaradi njene kampanje za objavo Epsteinovih dokumentov.

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče za blokado sodne odredbe, ki bi vlado prisilila k porabi 4 milijard dolarjev za programe tuje pomoči, ki jim predsednik nasprotuje. Vrhovno sodišče je tudi začasno odpravilo omejitve patrulj ICE v Los Angelesu, ki jih je uvedel zvezni sodnik.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po približno treh tednih izpuščen iz zapora, potem ko je sodišče odločilo, da lahko sojenje v pritožbenem postopku proti obsodbi zaradi korupcije čaka na prostosti. Sarkozy je bivanje v zaporu označil za "izčrpavajoče" in "nočno moro". Sojen je bil zaradi "zločinske zarote".

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.