Greto Thunberg so aretirali, ker se je pridružila protestu v podporo protestnikom Palestine Action, ki v zaporu gladovno stavkajo. Aretirana je bila, ker je držala plakat v podporo Palestine Action, ki je bila v Veliki Britaniji prepovedana po protiteroristični zakonodaji.

Grška neodvisna agencija za javne prihodke (AADE) je pri preverjanju kmetijskih subvencij za obdobje 2020-2024 odkrila primere množičnega vpisovanja in izbrisa kmetijskih zemljišč v evidenci E9 brez ustrezne utemeljitve. Prvih 50 primerov je bilo predanih državnemu tožilcu in evropskim tožilskim organom. Preiskava obsega približno 3.000 "lastnikov" zemljišč, ki so prejemali subvencije od organizacije OPEKEPE.

Grški nadzorniki so na carinskem uradu letališča »Elefterios Venizelos« zasegli eno največjih količin neobdavčenih cigaret v državi. V skladišču so našli 169 zabojev, prispelih iz Dubaja, ki so vsebovali 8.400 škatel cigaret oziroma 1.680.000 kosov, za katere niso bili plačani davki in dajatve. Skupni znesek neplačanih davkov znaša 341.342,26 evrov. Preiskava poteka z namenom odkritja končnega prejemnika blaga.

Ameriško sodišče je do 7. novembra ponovno blokiralo napotitev Nacionalne garde v Portland, kar otežuje položaj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Odločitev sodišča je začasno ustavila napotitev Nacionalne garde.

Sodišče v Carigradu je odredilo izpustitev priznanega turškega novinarja in političnega komentatorja Fatiha Altaylija, ki je bil od konca junija pridržan zaradi obtožb o ogrožanju predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Altayli je v enem od svojih prispevkov komentiral javnomnenjsko raziskavo, ki je kazala na nasprotovanje turške javnosti dosmrtnemu predsedovanju Erdogana, ob tem pa je navedel zgodovinske primere osmanskih sultanov, ki so končali s smrtjo ali bili zadavljeni. Konec novembra je bil zaradi teh izjav obsojen na štiri leta in dva meseca zapora. Novinar, ki na družbenih omrežjih uživa podporo milijonov sledilcev, je v zaporu Silivri preživel šest mesecev. Njegovo aretacijo in obsodbo so ostro kritizirale mednarodne organizacije, med njimi Novinarji brez meja (RSF), ki so proces označili za simbol politizacije pravosodja in ustrahovanja novinarjev v Turčiji. Erol Onderoglu, predstavnik RSF, je poudaril, da je Altayli postal žrtev sistema, ki cilja na omejevanje pravice do obveščenosti, in pozval k njegovi polni oprostitvi na pritožbenem sodišču.

Grška državna tožilka je pred senatom tričlanskega sodišča za prekrške zahtevala, da se nekdanji zaščiteni priči v aferi Novartis, Philistora Destembasidis in Maria Marangeli, spoznata za kriva krivega pričevanja in lažne ovadbe. Tožilka je v svojem nagovoru poudarila, da sta obtoženca zavestno podajala neresnične izjave o domnevnem podkupovanju visokih političnih predstavnikov s strani farmacevtskega giganta Novartis. Po njenih besedah so se določeni akterji na primer odzvali »kot krokarji« in afero izkoristili za lastne interese. Postopek na drugi stopnji sledi dolgotrajni preiskavi, ki je pretresla grško politično sceno, saj so bile obtožbe usmerjene proti številnim nekdanjim ministrom in predsednikom vlad. Tožilstvo trdi, da so bile navedbe o korupciji politikov neutemeljene in so služile diskreditaciji posameznikov. Današnja zahteva tožilstva predstavlja ključen korak v pravnem epilogu afere, ki se je iz preiskave o domnevni korupciji sprevrgla v pregon tistih, ki so v procesu sodelovali kot ključni viri informacij.

V Atenah se je z zaslišanjem Marie Marangeli, nekdanje tajnice nekdanjega podpredsednika družbe Novartis Hellas Konstantinosa Frouzisa, nadaljevalo sojenje na drugi stopnji v odmevni zadevi Novartis. Marangelijeva, ki je v preteklosti pričala kot zaščitena pričevalka pod psevdonimom 'Aikaterini Kelesi', je pred sodiščem prvič javno potrdila, da je za svoje pričevanje o spornih praksah farmacevtskega giganta prejela finančno nagrado s strani ameriških pravosodnih organov. Sodišču je pojasnila, da so jo ameriške oblasti ocenile za verodostojno pričo, medtem ko se v Grčiji sooča s pravnim pregonom zaradi domnevno lažnega pričanja. Obtoženka je v svojem zagovoru poudarila, da se počuti krivično obravnavano s strani grškega pravosodja, ki jo je na prvi stopnji obsodilo na 33 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Vztrajala je pri svojih prvotnih navedbah o podkupovanju grških politikov, čeprav te obtožbe v preiskavah niso bile potrjene. Marangelijeva je izpostavila neskladje med mednarodnim priznanjem njenih informacij in domačo obsodbo, pri čemer je izrazila pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče sprejelo pravično odločitev in upoštevalo njeno vlogo pri razkritju neustreznih praks v farmacevtski industriji.

Direktor urada ciprskega predsednika Haralambos Haralambus je odstopil s svojega položaja po objavi videoposnetka, ki razkriva domnevno vpletenost visokih uradnikov v korupcijsko shemo. Videoposnetek, posnet s skrito kamero, prikazuje pogovore o domnevnih denarnih prispevkih za predsedniško kampanjo Nikosa Hristodulidisa v zameno za politične usluge. V zadevo so poleg Haralambusa vpleteni še nekdanji minister za energijo Jorgos Lakotripis in direktor podjetja Cyfield Jorgos Hrisohu, ki so se pogovarjali z osebami, ki so se predstavljale kot nizozemski vlagatelji. Haralambus je svojo odločitev objavil na družbenem omrežju Facebook, kjer je poudaril, da gre za usmerjen poskus blatenja predsednika republike in vlade. Navedel je, da je posnetek plod načrtne manipulacije in selektivnega urejanja, vendar se je za odstop odločil, da njegova prisotnost ne bi postala orodje za spodkopavanje ugleda države. Kljub odstopu Haralambus trdi, da ni storil ničesar nezakonitega, in poudarja, da njegova politična vloga ni bila nikoli motivirana z osebnimi ambicijami. Ciprski predsednik Nikos Hristodulidis je v odzivu na dogodke dejal, da ima "čiste roke" in da se ne skriva pred odgovornostjo. Odstop svojega tesnega sodelavca je označil za dejanje samozavesti in zaupanja, ne pa za priznanje krivde ali rezultat pritiskov. Predsednik je ob tem napovedal možnost popolne ukinitve Neodvisnega organa za socialno podporo, da bi preprečil morebitne prihodnje zlorabe in sume o netransparentnem delovanju.

Grški organi pregona so v soboto, 10. januarja 2026, na mednarodnem letališču Elefterios Venizelos v Atenah aretirali tri tujke, stare 29, 33 in 37 let, ki so poskušale v Italijo pretihotapiti 72 kilogramov konoplje tipa skunk. Aretirane ženske so po navedbah policije članice mednarodne hudodelske združbe, ki je specializirana za nezakonit izvoz prepovedanih drog preko zračnih poti. Operacijo je izvedel pododdelek za boj proti drogam v okviru uprave za boj proti organiziranemu kriminalu. Policisti so osumljenke pridržali med ciljno usmerjenimi nadzori, namenjenimi preprečevanju trgovine z drogami. Zasežena droga je bila namenjena italijanskemu trgu, kjer bi po ocenah dosegla visoko vrednost. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili obseg delovanja te kriminalne mreže in morebitne druge vpletene osebe v oskrbovalni verigi. Incident poudarja stalne izzive, s katerimi se soočajo varnostni organi v Sredozemlju pri nadzoru Schengenskega območja in preprečevanju preprodaje prepovedanih substanc znotraj Evropske unije. Gre za enega večjih zasegov mehkih drog na tem letališču v zadnjem obdobju, kar kaže na intenzivno delovanje kriminalnih skupin na balkanski poti.

Sodišče je zavrnilo vse zahtevke PSG-ja v sporu s Kylianom Mbappéjem glede neizplačanih plač, bonusov in nadomestil iz obdobja aprila, maja in junija 2024, torej po izteku njegove pogodbe. Klub je prvotno zahteval 450 milijonov evrov od igralca.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Mešano prisojno sodišče v Solunu je že drugič zapored preložilo sojenje 75-letnemu zdravniku in 69-letnemu fizioterapevtu, ki sta obtožena povzročitve smrti več bolnikov s težkimi nevrološkimi obolenji. Obtoženca naj bi bolnike s multiplo sklerozo v končnih stadijih prepričala, da opustijo konvencionalno zdravljenje z zdravili in namesto tega sprejmejo njuno domnevno učinkovito terapijo s peptidi. Preložitev obravnave je bila potrebna zaradi pomanjkanja prevodov obtožnice in ključnih dokumentov v nemški jezik. Preiskava primera je pokazala, da sta obtožena izkoriščala ranljivost hudo bolnih posameznikov in jim obljubljala ozdravitev z metodami, ki niso imele nobene znanstvene podlage. Po navedbah tožilstva so nekateri bolniki po prenehanju uradne medicinske oskrbe hitro nazadovali, kar je vodilo v smrtne izide. Gre za odmeven primer v Grčiji, ki odpira vprašanja o nadzoru nad alternativnimi metodami zdravljenja in zaščiti najranljivejših pacientov. Sodni postopek se bo nadaljeval, ko bodo zagotovljeni vsi potrebni sodni prevodi, s čimer bo zagotovljeno upoštevanje procesnih pravic obtožencev. Žrtve in njihovi svojci na pravico čakajo že dlje časa, medtem ko obramba izkorišča procesne zaplete za odlaganje razprave.

V Parizu se je danes začela obravnava pritožbe Marine Le Pen, stranke Nacionalni zbor in 11 drugih obtožencev v zadevi domnevne zlorabe evropskih sredstev. Ključno vprašanje procesa je vprašanje njene pasivne volilne pravice, saj bi morebitna potrditev prvostopenjske sodbe lahko ogrozila njeno kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2027. Le Penova je ob prihodu na sodišče izrazila upanje, da bo sodnike prepričala o svoji nedolžnosti in poudarila, da gre za odločilen trenutek za njeno politično prihodnost. Tožilstvo v prvotnem postopku trdi, da so obtoženi sistematično porabljali denar Evropskega parlamenta za plačevanje uslužbencev stranke v Franciji namesto za delo parlamentarnih pomočnikov. Obramba po drugi strani vztraja, da so bile dejavnosti pomočnikov zakonite in v skladu s politično naravo njihovega dela. Sodni proces bo predvidoma trajal več tednov, končna razsodba pa bo imela daljnosežne posledice za francosko politično prizorišče. Politična usoda voditeljice francoske skrajne desnice je tako ponovno v rokah pravosodja. Če bo pritožbeno sodišče potrdilo kazen prepovedi opravljanja javnih funkcij, bo to pomenilo resen udarec za Nacionalni zbor, ki se pod vodstvom Le Penove in Jordana Bardelle pripravlja na prevzem oblasti v državi. Današnja obravnava se je začela ob 13.30 po lokalnem času sredi močnega medijskega zanimanja.

V grškem mestu Halandri so aretirali mladoletnega sina poslanca stranke PASOK Michálisa Katrínisa, ker je vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja. V vozilu je bilo še pet mladoletnikov. Sojenje bo sledilo.

Nicolas Sarkozy je napovedal izdajo knjige "Le Journal d'un prisonnier" (Dnevnik zapornika), ki bo izšla 10. decembra pri založbi Fayard. Knjiga opisuje njegovo tritedensko bivanje v zaporu La Santé v Parizu, kamor je bil sprejet 21. oktobra in izpuščen 10. novembra, zaradi obsodbe v libijskem procesu in preiskave financiranja njegove kampanje leta 2007.

Grški teniški igralec Stefanos Tsitsipas je bil ujet s kamerami, ko je vozil s hitrostjo 210 km/h na avtocesti Attiki Odos v Grčiji. Zaradi prehitre vožnje so mu odvzeli vozniško dovoljenje za eno leto in mu naložili globo v višini 2.000 evrov. Tsitsipas se na kazen ni pritožil.

Odvetnik Stefanosa Tsitsipasa je izdal izjavo, v kateri trdi, da njegov klient ni nikoli kršil prometnih predpisov in da poseduje veljavno vozniško dovoljenje. Izjava je prišla po tem, ko so poročali, da je bil Tsitsipasov avtomobil Lotus ujet s prehitro vožnjo (210 km/h) na avtocesti Attiki v Grčiji. Odvetnik je poudaril, da je vozil Apostolos Tsitsipas, Stefanov oče, in ne sam tenisač, ki naj bi bil takrat v tujini, v Afriki.

V grški preiskovalni komisiji za OPEKEPE so se razmere zaostrile. PASOK je obtožil poslanca Nove Demokracije, Lazaridisa, fašističnega vedenja in nasilništva. Nova Demokracija naj bi po mnenju PASOK pol dneva potrebovala, da je prikrila neprimerno vedenje svojega poročevalca. Lazaridis je zagrozil s tožbami. Seja komisije je bila izredno burna.

Učitelj gimnazije v Solunu je bil obsojen na deset mesecev zapora s triletno pogojno kaznijo, ker je med veljavnimi ukrepi proti COVID-19 prišel v šolo, ne da bi na platformi "edupass.gov.gr" predložil izjavo o negativnem samotestiranju. Poleg tega mu je bila s strani pristojne uprave za izobraževanje izrečena administrativna sankcija začasne odstranitve s položaja brez prejemanja plače.

V Grčiji je Pavlos Marinakis kritiziral domnevno vmešavanje v pravosodje pod vlado Alexisa Ciprasa, medtem ko je Stavros Papastavrou poudaril, da o suverenih pravicah Grčije ni pogajanj s Turčijo glede projekta Chevron. Lia Κanelli iz KKE je izpostavila primer delavca Hellenic Train, ki je bil kaznovan zaradi zavračanja kršenja varnostnih predpisov, Nikos Tsaklidis pa je poudaril, da podjetje deluje s podporo države in EU.