Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Grška vlada je v sodelovanju s socialnimi partnerji napovedala obsežne spremembe na področju plač v zasebnem sektorju, ki bodo stopile v veljavo leta 2026. Po trenutnih načrtih se bo minimalna plača povišala na več kot 880 evrov, kar odraža prizadevanja države za izboljšanje življenjskega standarda po dolgotrajnih obdobjih varčevanja. Za določene kategorije zaposlenih bi povišanja lahko dosegla celo med 15 in 20 odstotki, kar predstavlja enega največjih skokov v zadnjih letih. Ključni element napovedanih sprememb je ponovna uvedba in razširitev kolektivnih pogajanj, s katerimi želijo oblasti doseči, da bi kolektivne pogodbe zajele čim večje število gospodarskih panog. Pričakovanja javnosti in socialnih partnerjev so izjemno visoka, saj naj bi novi ukrepi spodbudili gospodarsko rast in povečali kupno moč prebivalstva. Izvajanje prvih korakov te reforme se bo po napovedih začelo že v prihodnjih mesecih, ko bodo dorečeni končni okvirji sporazuma med vlado in sindikati.

Grška nacionalna radiotelevizija ERT je v nedeljo, 4. januarja 2026, uradno predstavila 28 finalistov, ki se bodo potegovali za nastop na 70. tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. Predstavitev se je odvila v posebni triurni televizijski oddaji z naslovom »Sing for Greece«, ki so jo prenašali na prvem programu državne televizije. Izbor predstavlja ključni mejnik v pripravah Grčije na prihajajoče tekmovanje, saj se država po večletnih internih izborih vrača k formatu nacionalnega finala. Med dogodkom so gledalci prvič spoznali izvajalce in njihove skladbe, s katerimi se bodo potegovali za glasove občinstva in strokovne žirije. Poseben poudarek večera je bil nastop pevke Klavdije, ki je s svojim gostovanjem presenetila občinstvo. Grška javnost z velikim zanimanjem spremlja prenovljen proces izbire, s katerim želi ERT povečati preglednost in vključenost javnosti pri odločanju o svojem predstavniku v Avstriji. Zmagovalec izbora bo grške barve zastopal na velikem odru na Dunaju maja 2026.

Maroko se je z zmago 1:0 nad Tanzanijo, z golom Brahima Diaza, uvrstil v četrtfinale afriškega pokala narodov. Ayoub El Kaabi je tekmo začel v prvi postavi maroške reprezentance. Real Madrid je v novi sezoni zanesljivo premagal Betis s 5:1.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

V nedeljo zjutraj se je v kraju Akoli blizu Aigia na severu Peloponeza odvila napeta policijska operacija, ko se je 35-letni moški, oborožen s strelnim orožjem, zaprl v svojo hišo. Moški je grozil, da si bo vzel življenje, kar je sprožilo nemudno posredovanje varnostnih organov. V času incidenta je bila v objektu prisotna tudi njegova mati, ki pa ji je uspelo pravočasno in varno zapustiti prostore še pred zaostritvijo situacije. Policijske enote so območje zavarovale in začele pogajanja z moškim. Po intenzivnem dialogu s policijskimi pogajalci se je situacija razpletla brez uporabe sile ali poškodb. Moški se je na koncu predal oblastem, s čimer se je večurna drama končala. Preiskava o motivih za njegovo dejanje in o izvoru orožja še poteka, policija pa dogodek obravnava kot resen incident, ki je zahteval mobilizacijo posebnih enot.

V 75. letu starosti je umrl Giorgos Papadakis, eden najbolj prepoznavnih grških novinarjev in televizijskih obrazov. Papadakisa so danes prepeljali v bolnišnico Laiko v Atenah, potem ko je izgubil zavest zaradi hudega miokardnega infarkta. Kljub intenzivnim prizadevanjem zdravniške ekipe za oživljanje, novinarju niso mogli več pomagati in je kmalu po sprejemu v bolnišnico preminil. Novica o njegovi smrti je hitro zaokrožila v grških medijih, kjer je Papadakis veljal za pionirja jutranjega informativnega programa. Njegova kariera je zaznamovala več desetletij grškega medijskega prostora, saj je bil znan po svojem neposrednem poročanju in analizi ključnih družbeno-političnih dogodkov. Zdravstveno osebje je potrdilo, da je bila smrt posledica nenadnega zastoja srca, ki mu nujna medicinska pomoč ni bila kos.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju. Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.

Obsežna tehnična napaka v sistemu kontrole zračnega prometa v Grčiji je 4. januarja povzročila prekinitev letalskega prometa po vsej državi. Prizemljitev letov je povzročila kaos na letališčih, kjer je obtičalo na tisoče potnikov, vključno z Britanci, ki so se vračali s božičnih počitnic. Dolge čakalne vrste so nastale na mednarodnem letališču v Atenah in drugih regionalnih letališčih.

V 75. letu starosti je v Atenah umrl priznani grški novinar in televizijski voditelj Giorgos Papadakis. Po poročanju grških medijev je Papadakis v nedeljo, 4. januarja, v atenski četrti Kolonaki doživel akutni miokardni infarkt. Reševalna služba EKAB ga je ob 17.40 prepeljala v bolnišnico Laiko, kamor je prispel brez znakov življenja. Kljub prizadevanjem zdravniške ekipe in izvajanju postopkov oživljanja novinarju niso mogli več pomagati. Papadakis je veljal za enega najvplivnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva, ki je s svojim delom zaznamoval več desetletij medijske krajine. Novica o njegovi nenadni smrti je v Grčiji povzročila val žalosti med kolegi in javnostjo. Njegova smrt predstavlja konec pomembne ere za grško informativno oddajanje, saj je bil znan po svojem neposrednem slogu in dolgoletnem vodenju jutranjih programov.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

Grška uprava za civilno letalstvo (YPA) je sporočila, da so v zračnem prostoru pod nadzorom Aten (FIR Athens) zaznali obsežne in sistemske motnje na skoraj vseh komunikacijskih frekvencah. Pristojni organi so dogodek opisali kot incident brez primere, saj so motnje zajele široko geografsko območje in trajale nenavadno dolgo. Po navedbah agencije so bile komunikacijske poti med kontrolorji zračnega prometa in letali močno ovirane, kar bi lahko vplivalo na varnost letalskih operacij. Incident je sprožil takojšnjo preiskavo, saj YPA poudarja, da se s takšno stopnjo vztrajnosti in množičnosti motenj v preteklosti še niso srečali. Čeprav uradni viri še niso potrdili izvora motenj, se v strokovnih krogih preučuje možnost namernega oviranja signalov oziroma t. i. jammanja. Zaenkrat ni poročil o neposrednih nesrečah, vendar so vsi protokoli za varno vodenje prometa v izrednih razmerah ostali v veljavi do stabilizacije razmer.

Grška nacionalna televizija ERT je v okviru posebne televizijske oddaje z naslovom »Sing for Greece« uradno predstavila 28 izvajalcev in njihovih skladb, ki se bodo potegovali za nastop na 70. tekmovanju za pesem Evrovizije leta 2026. Izbrani glasbeniki bodo svoje moči najprej merili v polfinalnih večerih grškega nacionalnega izbora, kjer si bodo poskušali zagotoviti mesto v velikem finalu. Televizijski dogodek sta vodili Betty Maggira in Kelly Vranaki ob pomoči Thanosa Papachamosa. Predstavitev kandidatov predstavlja ključno fazo v grških pripravah na jubilejno izvedbo evrovizijskega tekmovanja. Gledalci so prek programa ERT1 prvič dobili vpogled v glasbeni nabor, ki vključuje širok spekter žanrov in izvajalcev, med katerimi bo strokovna žirija in javnost izbrala naslednjega grškega predstavnika. Odločitev o ponovni uvedbi odprtega nacionalnega izbora sledi prizadevanjem Grčije za večjo transparentnost in vključevanje javnosti pri izbiri pesmi, ki bo državo zastopala na mednarodnem odru.

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.