Na vseslovenskem srečanju v Malgari so se grški kmetje odločili za zaostritev protestov. Srečanja se je udeležilo 62 blokad, udeleženci pa so izrazili enotnost in odločenost za nadaljevanje boja.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Danski diplomat Jesper Møller Sørensen je ostro odgovoril na objave iz krogov blizu ameriške administracije, ki namigujejo na morebitno priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Odziv je sprožila objava zemljevida Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom 'kmalu', ki jo je na družbenem omrežju X delila soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše. Veleposlanik Sørensen je v svoji izjavi poudaril, da so ZDA in Kraljevina Danska zaveznice v okviru zveze NATO ter da morajo spoštovati ozemeljsko celovitost drug druge. Incident je povzročil precejšnjo diplomatsko vznemirjenje v Kopenhagnu, kjer so dejanje označili za nesprejemljivo in provokativno. Danska stran je izpostavila pomen skupnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktični regiji, namesto podžiganja ozemeljskih vprašanj. Analitiki dogodek povezujejo s širšo ameriško zunanjo politiko in nedavnimi dogodki v Venezueli, kar vzbuja strahove o morebitnih novih ekspanzionističnih težnjah Washingtona pod trenutnim vodstvom.

Pri ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti, poroča grški ERT News. Po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na visokega venezuelskega uradnika, pa je v operaciji aretacije Nicolasa Madura umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer poteka sojenje. Prijetje je sprožilo novo realnost v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

V zahodnih delih Avstrije se v prihodnjih dneh pripravljajo na prodor polarnega zraka, ki bo prinesel izjemno nizke temperature. Meteorološka služba Geosphere Austria je za dežele Predarlska, Tirolska in velik del Salzburške izdala oranžno vremensko opozorilo, ki velja tudi za zahodne predele Koroške in Štajerske. Napovedi kažejo, da se bodo temperature v noči na ponedeljek v številnih krajih spustile do minus 15 stopinj Celzija. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za neobičajno vremensko situacijo, saj takšnega vdora hladnega zraka v regiji niso zabeležili že več let. Elmar Rizzoli, strokovnjak s Tirolske, je pojasnil, da so se deželne oblasti odločile za osveščanje prebivalstva, saj bodo razmere zahtevale posebno previdnost. Čeprav so nizke temperature v zimskem času na tem območju običajne, intenzivnost napovedanega mraza predstavlja tveganje za zdravje in infrastrukturo. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k ustrezni zaščiti in spremljanju nadaljnjih vremenskih informacij.

Olympiakos je v 13. krogu grške lige Stoiximan GBL premagal Aris Betsson v gosteh z rezultatom 95-84 in tako ohranil stoodstotni izkupiček z 12 zmagami v 12 tekmah. Kljub odporu domače ekipe je Olympiakos uspel zmagati in se že osredotoča na naslednjo tekmo Evrolige proti Fenerbahčeju.

Švicarska policija je identificirala zadnjih 16 žrtev požara v baru v Crans-Montani, ki se je zgodil na novoletno noč. S tem so identificirali vseh 116 poškodovanih v nesreči.

Londonski nogometni klub Tottenham Hotspur je grškega reprezentanta Christosa Tzolisa postavil na vrh svojega seznama želja za prihajajoči prestopni rok. Triindvajsetletni krilni napadalec, ki trenutno nastopa za belgijski Club Brugge, je v letošnji sezoni v izjemni formi, saj je na 30 tekmah v vseh tekmovanjih dosegel deset zadetkov in prispeval številne asistence. Njegove predstave so pritegnile pozornost številnih evropskih velikanov, vendar se zdi, da so Angleži najbolj odločni pri nameri, da igralca ponovno pripeljejo na Otok. Belgijski klub se nadeja, da bo morebitni prestop podrl klubske rekorde glede višine odškodnine. Vodstvo kluba Brugge pričakuje, da bo Tzolis postal njihova najdražja prodaja v zgodovini, saj zanimanje Tottenhama nakazuje na pripravljenost kluba na visoko finančno investicijo. Tzolis, ki se je v Belgiji hitro uveljavil kot eden ključnih igralcev moštva, bi s prestopom v angleško Premier League naredil pomemben korak v svoji karieri, medtem ko Tottenham išče sveže moči za osvežitev svojega napada.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo. Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.

Tehnična težava, ki je povzročila prekinitev v grškem zračnem prostoru zaradi motenj na radijskih frekvencah, je bila v celoti odpravljena. Po navedbah oblasti ni podatkov o sabotaži. Mednarodno letališče v Atenah je sporočilo, da je operativna zmogljivost obnovljena. Letalska družba Aegean je zaradi težav odpovedala 48 letov, pričakujejo pa, da se bo promet normaliziral do ponedeljka. Minister za infrastrukturo in promet, Christos Dimas, je poudaril, da tehnična težava ni vplivala na varnost letov.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začela uveljavljati agresivno zunanjepolitično strategijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele postavlja izključno predsednik Trump. Analitiki dogajanje opisujejo kot prehod od tradicionalne Monroejeve doktrine k t. i. Trumpovi doktrini, ki strateško prednost daje zahodni polobli in neposrednim ameriškim interesom. Operacija v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta zajele Madura in njegovo soprogo Silio Flores, predstavlja vrhunec stopnjevanja pritiskov na Caracas. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo, hkrati pa je zavrnil neposredne odgovore o usodi Venezuele in zagrozil sosednji Mehiki zaradi delovanja mamilarskih kartelov. Ta poteza signalizira premik ameriške politike k odkritemu rušenju režimov v Latinski Ameriki, ki nasprotujejo interesom Washingtona. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet ZN je sklical izredno zasedanje, na katerem so nekatere države, vključno z Brazilijo, ostro obsodile ameriško posredovanje kot vrnitev v obdobje najhujšega vmešavanja v regiji. Kljub mednarodnim kritikam ameriški uradniki vztrajajo, da bodo ZDA same določale prihodnji politični okvir Venezuele.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Madura s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljan v zvezni pripor v New Yorku. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vključevanje ameriških podjetij v prenovo venezuelske naftne infrastrukture. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru in njegovi soprogi sprožilo obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Generalna tožilka Pam Bondi je poudarila, da se bo par soočil s polno močjo ameriškega pravosodja. Medtem ko so v nekaterih delih Latinske Amerike in v Miamiju izbruhnila praznovanja, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik države. Po prvih poročilih je v napadih na Caracas umrlo najmanj 40 ljudi.

Grčija je uradno ponudila pomoč pri oskrbi žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Ponudba je bila posredovana po tem, ko je Švica sprožila mehanizem Evropske unije za civilno zaščito. Grška diplomacija je potrdila pripravljenost svojih specializiranih zdravstvenih ustanov za sprejem najhuje poškodovanih bolnikov, kar predstavlja pomemben korak v mednarodnem sodelovanju ob tej nesreči. Medtem ko se švicarske oblasti spopadajo z logističnimi izzivi zdravljenja več kot sto poškodovanih, preiskovalci še vedno ugotavljajo identiteto žrtev. Po uradnih podatkih je v požaru, ki naj bi ga povzročile prskalice v zaprtem prostoru, umrlo najmanj 40 ljudi. Identifikacija trupel poteka počasi, kar po besedah uradnikov predstavlja nevzdržno čakanje za svojce pogrešanih. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer se je novoletno praznovanje spremenilo v eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Grške letalske oblasti so danes zaradi resne tehnične napake na sistemih za komunikacijo v zračnem prostoru (FIR) ustavile ves letalski promet v državi. Po navedbah uradnih virov so vzletanja in pristajanja na grških letališčih trenutno onemogočena, saj so se pojavile težave pri uporabi radijskih frekvenc, ki so ključne za varno vodenje zračnega prometa. Zaradi izpada sistemov je prišlo do popolne zaustavitve prometa nad Atenami in preostalimi deli Grčije, kar povzroča zamude v mednarodnem in domačem potniškem prometu. Tehnične ekipe že delajo na odpravi napake, vendar za zdaj še ni jasno, kdaj bodo sistemi ponovno vzpostavljeni. Potnikom svetujejo, naj spremljajo obvestila letalskih prevoznikov, saj so številni leti preusmerjeni ali zadržani na tleh.

Grška agencija za civilno letalstvo je izdala opozorilo o znatnih motnjah v grškem zračnem prostoru (FIR Atene), ki so onemogočile normalno izvajanje vzletov in pristankov na vseh letališčih v državi. Težave so nastale zaradi tehnične okvare na sistemu radijskih frekvenc, kar je povzročilo drastično zmanjšanje zmogljivosti nadzora zračnega prometa. Po dostopnih informacijah so se oblasti odločile za omejitev letov, saj varno vodenje zrakoplovov v trenutnih razmerah ni bilo mogoče zagotoviti. Zaradi okvare radijskih zvez sprva niso izvajali nobenih potniških linij, kar je povzročilo kopičenje zamud in preusmeritve letov, ki so že bili v zraku. Tehnične ekipe si prizadevajo za odpravo napake na komunikacijski infrastrukturi, medtem ko so potniki na letališčih po vsej državi obtičali. Incident poudarja ranljivost ključne letalske infrastrukture v regiji, ki se je v preteklosti že srečevala z operativnimi težavami zaradi tehničnih ali vremenskih dejavnikov.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.