Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Grške oblasti so v soboto na težko dostopnem terenu gore Beles v bližini meje s Severno Makedonijo odkrile truplo moškega. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah gre za 45-letnega Konstantinosa Gkinisa, poveljnika gasilske enote v kraju Porroia, ki so ga pogrešali od 23. decembra 2025. Truplo je na višini lokacije Omorfoplagia opazil lokalni živinorejec, v bližini pa so preiskovalci našli tudi njegovo osebno vozilo. Gkinis je dom zapustil brez osebnih dokumentov in telefona, s seboj pa naj bi vzel le tri jakne, kar nakazuje na predvideno daljšo izpostavljenost mrazu. Na kraju dogodka so prisotne forenzične enote grške policije in mrliški oglednik, ki bodo opravili identifikacijo in ugotovili natančen vzrok smrti. Čeprav uradna potrditev identitete še poteka, prostovoljne reševalne ekipe in lokalni viri potrjujejo, da najdena oblačila ustrezajo opisu pogrešanega častnika. Hkrati so iz Evbeje poročali o drugem incidentu, kjer so v zaklenjeni kleti našli mrtvega 50-letnega moškega, vendar primera nista neposredno povezana.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v soboto, 3. januarja 2026, potrdilo vložitev kazenske obtožnice proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da sta bila obtožena na sodišču v južnem okrožju New Yorka, kjer se bosta morala soočiti s težkimi obtožbami o narkoterorizmu, uvozu kokaina ter nezakonitem posedovanju mitraljezov in eksplozivnih naprav. Po navedbah ameriških oblasti je bila obtožnica objavljena le dan po tem, ko so ameriške sile izvedle vojaške operacije na ozemlju Venezuele. Nicolas Maduro, ki je leta preživljal poskuse državnih udarov, mednarodne sankcije in notranje upore, je po poročanju tujih medijev zdaj na poti v ZDA, kjer mu bodo sodili. Ameriška stran poudarja, da bo predsednik v celoti odgovarjal za svoja dejanja na ameriških tleh. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zlasti po napovedih o neposrednih vojaških akcijah za odstranitev Madurovega režima. Operacija v Venezueli naj bi povzročila večje pretrese v prestolnici Caracas, kar dodatno otežuje že tako kritične politične razmere v regiji.

Mediji so poročali o Trumpovi odločni potezi v Venezueli, ki je sprožila primerjave z zgodovinskimi poskusi sprememb režimov. Poudarili so, da je Trump v soboto izvedel odločen korak k »osvoboditvi« Venezuele, pri čemer so ameriška bojna letala in komandosi Delta Force napadli Caracas. Analitiki menijo, da ta poteza presega meje doktrine »Amerika na prvem mestu«.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je državni sekretar ZDA Marco Rubio izjavil, da bo Maduroju sojeno v ZDA. Generalna državna tožilka ZDA Pamela Bondi je sporočila, da je bil Maduro obtožen narkoterorizma in da bo skupaj s svojo ženo Cilio Flores odgovarjal pred ameriškim pravosodjem. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi moral Edmundo González prevzeti funkcijo "legitimnega predsednika" Venezuele. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je priznala, da vlada ne ve, kje se nahaja Maduro, in prevzela vidnejšo vlogo v državi.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

Zunanje ministrstvo Grčije in belgijske oblasti so sporočile, da pozorno spremljajo politično in družbeno dogajanje v Venezueli. Grško ministrstvo za zunanje zadeve je prek družbenega omrežja X pojasnilo, da so v stalnem stiku z evropskimi partnerji in grškim veleposlaništvom v Caracasu. Veleposlaništvo aktivno vzdržuje stike z grško skupnostjo v državi in je pripravljeno nuditi vso potrebno pomoč v primeru poslabšanja razmer. Belgija je prav tako potrdila koordinacijo z ostalimi članicami Evropske unije glede odziva na razmere v južnoameriški državi. Do teh odzivov prihaja v času povečanih napetosti, ki vključujejo tudi poročila o ukrepih Združenih držav Amerike proti venezuelskemu vodstvu. Grška diplomacija poudarja pomen usklajenega evropskega delovanja pri spremljanju varnostne situacije in zaščiti svojih državljanov v tujini.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade na ozemlje Venezuele, kar je sprožilo val ostrih mednarodnih obsodb in pozivov k spoštovanju mednarodnega prava. Številne vlade in politični akterji po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi po njihovem mnenju nezakonite in moralno sporne vojaške agresije, ki bi lahko povzročila nevarne posledice za stabilnost v celotni regiji. Med kritiki prednjačijo države, ki opozarjajo na nujnost zadržanosti in reševanja sporov v okviru obstoječih mednarodnih institucij. Napadi so se zgodili po obdobju zaostrovanja napetosti, ko je Caracas že dlje časa opozarjal na kopičenje ameriških vojaških sil v bližini svojih meja. Mednarodna javnost je hitro reagirala na dogajanje, pri čemer so številni uradniki poudarili, da takšna enostranska dejanja kršijo temeljna načela ustanovne listine Združenih narodov. Kljub poskusom venezuelskega vodstva, da bi se s ponudbami za sodelovanje na področju energetike in z diplomacijo izognilo spopadom, so se ZDA odločile za uporabo sile, kar je privedlo do trenutne krizne situacije.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro stopnjeval retoriko proti Teheranu in sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje varnostnih sil nad civilisti stopnjevalo. Napetosti so se razvnehale po tem, ko so se v več iranskih mestih razširili protesti zaradi gospodarskega kolapsa, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, številni drugi pa so bili aretirani. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške vojake ter oporišča na Bližnjem vzhodu. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in napovedal, da jih bodo varnostne sile ukrotile.

Po smrtonosnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so oblasti začele z identifikacijo prvih trupel, med njimi sta bila dva domačina. Preiskovalci preiskujejo varnostne ureditve v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo, pri čemer se osredotočajo na morebitne kršitve varnostnih standardov. Nekateri udeleženci zabave so sprva mislili, da je požar šala.

Preiskava je pokazala, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so se ognjemeti približali stropu. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, identificirali pa so le eno žrtev. Priče so opisale prizore s šampanjskimi steklenicami in ognjemeti. Papež Leo in drugi so se odzvali na tragedijo.

Grški kmetje in živinorejci so v soboto, 3. januarja, izvedli prvo organizirano protestno akcijo v novem letu na severu Grčije. Protestniki iz širše regije Kilkis so se dopoldne zbrali s kmetijskimi vozili in traktorji na lokalnem stadionu, nato pa se odpravili na protestni pohod skozi središče mesta. S svojo akcijo so želeli opozoriti na nerešene težave v kmetijskem sektorju in zahtevati srečanje s predstavniki vlade, konkretno s politikom Giorgosom Georgantasom. Ker do srečanja ni prišlo, so kmetje napovedali stopnjevanje pritiska. Zvečer so kmetje iz blokade pri Kilkisu svojo dejavnost preselili proti mejnemu prehodu Evzoni na meji s Severno Makedonijo, kjer so načrtovali zaporo carinskega območja. Ta poteza predstavlja nadaljevanje nemirov, ki so se začeli že v lanskem letu in so se kljub prazničnemu času le še okrepili. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji državni pomoči in ugodnejši kmetijski politiki, pri čemer poudarjajo, da bodo z blokadami ključnih prometnih vozlišč nadaljevali, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Barcelona je v gosteh premagala Espanyol z 2:0 v katalonskem derbiju. Gola sta v končnici tekme dosegla Dani Olmo in Robert Lewandowski, s čimer je Barcelona povečala prednost pred Real Madridom na sedem točk.

V bližini vasi Kerdylia na območju ustja reke Strimon v grški regiji Seres se je v soboto prevrnil manjši ljubiteljski ribiški čoln z dvema osebama. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini obale, ko sta se ribiča poskušala vrniti v pristanišče. Zaradi močnega južnega vetra in visokih valov se je plovilo v vodi, globoki približno 1,5 metra, prevrnilo, kar je bilo za enega od ribičev usodno. Reševalne ekipe in potapljači so pod vodstvom obalne straže nemudoma sprožili iskalno akcijo. Enega moškega so iz vode potegnili živega, vendar je kazal močne znake podhlajenosti, zato so ga prepeljali v lokalno bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Truplo drugega moškega so kasneje našli v bližini kraja nesreče. Grške oblasti dogodek še preiskujejo, da bi ugotovile natančne okoliščine tragedije, ki je pretresla lokalno ribiško skupnost.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Preiskovalci so ugotovili, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Očividci in slike razkrivajo, da so se plameni razširili po stropu, ko so prišli v stik z njim. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 47, javno pa je bila identificirana le ena žrtev. Papež Leo in drugi so izrazili sožalje.