Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za konstruktivnega in pozitivnega. Voditelja sta v ponedeljek razpravljala o rezultatih nedavnih diplomatskih srečanj in o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini. Administracija Združenih držav Amerike je sporočila, da je dialog potekal v smeri iskanja skupnih točk za stabilizacijo razmer, čeprav podrobnosti o morebitnih konkretnih mirovnih predlogih niso bile javno razkrite. Ta najnovejša izmenjava mnenj sledi obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, v katerem je Trump večkrat poudaril svojo vlogo posrednika pri končanju vojne. Medtem ko Washington poudarja pozitiven ton pogovorov, Kremelj ostaja previden in opozarja na potrebo po nadaljnjem usklajevanju stališč pred morebitnim osebnim srečanjem na vrhu. Razprava je vključevala tudi širša vprašanja mednarodne varnosti in strateške stabilnosti med velesilama.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ne upošteva sodb tujih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod z 91 droni. Kremelj je sporočil, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz delov Donbasa, če želi mir, sicer bo izgubila še več ozemlja.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zaključila pogovore o prekinitvi ognja med Rusijo in Ukrajino brez večjega preboja. Zelenski si prizadeva pridobiti podporo ameriškega predsednika za morebitni dogovor z Rusijo. Po srečanju s Trumpom je Zelenski dejal, da se bodo ameriške in ukrajinske ekipe kmalu ponovno sestale, napovedano pa je tudi srečanje voditeljev.

Marija Zaharova je retoriko Nata o blokadi Kaliningrajske oblasti označila za izraz slaboumnosti.

Vladimir Putin je v Kremlju podelil državna odlikovanja. Nikita Mihalkov je prejel najvišje rusko odlikovanje, red svetega apostola Andreja Prvoklicanega. Tina Kandelaki je bila odlikovana z redom Aleksandra Nevskega. Dmitrij Peskov je napovedal podelitev nagrad.

Gruzijski premier Irakli Kobahidze je poudaril, da Gruzija vodi jasno in pragmatično politiko do Rusije, ki vključuje ohranjanje trgovinsko-gospodarskih vezi. Izpostavil je, da med državama ni diplomatskih odnosov, vendar obstajajo trgovinsko-ekonomske povezave, ki omogočajo pragmatično politiko.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je zanikal poročila, da ima Rusija kakršnekoli ozemeljske pretenzije do Ukrajine ali Vzhodne Evrope. Poudaril je, da takšne navedbe ne ustrezajo resničnosti in da Reutersovi viri niso potrjeni.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z ekonomistom Džefrijem Saksom, s katerim je razpravljal o globalni situaciji, mednarodni politiki in gospodarski prihodnosti. Vučić je Saksa povabil na ponoven obisk Srbije.

Vodja senatne večine John Thune je prejšnji mesec zavrnil osebno zahtevo predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, da bi pospešili zakon o sankcijah, ki cilja na proruske, protidemokratične uradnike v Gruziji. Johnson je želel zakon, imenovan Megobari Act, vključiti v Zakon o odobritvi nacionalne obrambe (NDAA).

Donald Trump meni, da je korupcija v Ukrajini težava pri končanju vojne z Rusijo, vendar upa na dogovor. Pravi, da ne bo določil roka Rusiji glede vojne v Ukrajini in vztraja, da se bo vojna končala, ko se bo končala. Po pogovorih med delegacijama Washingtona in Kijeva je dejal, da obstajajo "dobre možnosti" za dogovor, ki bi končal konflikt.

Gruzijska stran trdi, da ostaja zavezana konstruktivnemu pristopu in meni, da dialog s partnerji nima alternative. Obtožujejo Evropsko Unijo, da ni pripravljena prisluhniti njihovemu stališču, kar je povzročilo prekinitev pogovorov.

Predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili je napovedal ukinitev protikorupcijskega urada, ki je bil ustanovljen leta 2022 na priporočilo Evropske unije. Razlogi za to odločitev niso bili navedeni.

Mihaila Saakašvilija so po približno treh letih zdravljenja v bolnišnici v Tbilisiju vrnili v zapor v Rustaviju, kjer bo nadaljeval z odsluževanjem kazni. V zaporu je od aretacije leta 2021 preživel manj kot pol leta, preostali čas pa je bil v bolnišnici.

Predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili je izjavil, da lahko Bruselj ponovno vzpostavi odnose s Tbilisijem, če prizna izbiro gruzijskega naroda in se vzdrži vmešavanja v notranje zadeve države. Poudaril je, da se je Bruselj oddaljil od skupnih evropskih vrednot, pri čemer je ključna spoštovanje demokracije. Papuašvili je pozval Bruselj, naj prizna izid parlamentarnih volitev leta 2024, na katerih je zmagala stranka Gruzijske sanje, in opozoril, da je nemogoče govoriti o spoštovanju demokracije, če se hkrati posega v voljo ljudstva.

Nemški veleposlanik Peter Fischer se je vrnil v Tbilisi, potem ko so ga gruzijske oblasti večkrat obtožile vmešavanja v notranje zadeve države.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.