Zgodovina zapisane besede sega v obdobje okoli leta 5000 pr. n. št., vendar izvor najstarejših zapisov ostaja zavit v tančico skrivnosti. Strokovnjaki so v nedavni analizi osvetlili, kako so se skozi tisočletja razvijali nosilci informacij in kakšno vlogo so knjige igrale v antičnih družbah Grčije in Rima. Raziskava se osredotoča na izkušnjo obiskovalca takratnih knjigarn in na fizično obliko antičnih knjig, ki so se bistveno razlikovale od današnjih kodeksov. Analiza poudarja, da so bili antični zvitki in kasnejše oblike zapisov ključni za ohranjanje kulturne dediščine in prenos znanja. Vzpon knjižnega trga v antiki je zahteval vzpostavitev posebnih trgovskih poti in prepisovalnih delavnic, kar je omogočilo širjenje filozofskih, literarnih in znanstvenih del med izobraženo elito. Čeprav so se materiali in tehnike izdelave spremenili, osnovna želja po beleženju in deljenju informacij ostaja stalnica človeške civilizacije že več kot sedem tisočletij.

V bolnišnici Hipokrati v Solunu je umrl 50-letni moški, ki je bil prejemnik jeter 44-letnega darovalca v okviru prve tovrstne presaditve v tej ustanovi. Kljub izjemnim prizadevanjem zdravniške ekipe na kliniki za transplantacije in zahtevnemu operativnemu posegu, ki je trajal kar 14 ur, bolnikovega življenja niso uspeli rešiti. Operacija se je pričela v jutranjih urah in se zaključila šele naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah, ko je prejemnik organa podlegel zapletom. Zdravniki solunske bolnišnice so se spopadali s kompleksnimi medicinskimi izzivi skozi celoten postopek, vendar so bila prizadevanja kljub dolgotrajnemu delu v operacijski dvorani neuspešna. Lokalni mediji poročajo, da bodo podrobnejše informacije o vzrokih za neuspeh posega in nadaljnji koraki klinike znani v prihodnjih urah. Dogodek predstavlja precejšen udarec za tamkajšnjo kliniko, ki si prizadeva za vzpostavitev rednega programa presaditev organov.

Nacionalni observatorij v Atenah je v svojem letnem meteorološkem poročilu za leto 2025 izpostavil leto kot obdobje izrazitih vremenskih kontrastov. Grčija se je spopadala z dolgotrajnimi vročinskimi valovi, pri čemer je bila najvišja temperatura 45,8 stopinje Celzija izmerjena v Meseniji. Poletje leta 2025 se je uvrstilo kot tretje najtoplejše v zgodovini meritev v državi, devet od dvanajstih mesecev pa je bilo toplejših od dolgoletnega povprečja. Poleg ekstremne vročine so leto zaznamovale tudi obilne padavine, zlasti v mesecu novembru. Največ dežja je padlo v zahodni in severozahodni Grčiji, kjer so meteorologi zabeležili rekordne ravni padavin. Strokovnjaki te pojave neposredno povezujejo s podnebnimi spremembami, ki povzročajo vse pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske dogodke v celotni sredozemski regiji.

Francoska vlada je pripravila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova zakonodaja, ki naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2026, je del širših prizadevanj za zaščito mladostnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Predlog zakona, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, bo v kratkem predmet parlamentarne razprave in vključuje stroge omejitve glede dostopnosti digitalnih storitev za mladoletne osebe. Načrtovani ukrepi sledijo zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno restriktivno zakonodajo. Francoski predlog se osredotoča na preprečevanje dostopa do platform, ki bi lahko škodovale duševnemu zdravju in razvoju otrok. Čeprav podrobnosti o načinu preverjanja starosti še niso popolnoma jasne, vlada vztraja pri uveljavitvi digitalne omejitve, ki bi korenito spremenila spletne navade mladih v državi.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Nova pravila naj bi začela veljati s šolskim letom 2026, predlog pa bo v kratkem obravnaval francoski parlament. Ukrep vključuje dve ključni določbi: prepoved dostopa do platform za osebe pod določeno starostno mejo ter prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, kjer se izobražujejo dijaki med 15. in 18. letom starosti. Mobilni telefoni so v francoskih osnovnih šolah že prepovedani. Predsednik Emmanuel Macron je javno podprl to reformo in izpostavil, da se oblikuje mednarodno soglasje o nujnosti zaščite mladoletnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Francija pri tem sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država napovedala podobne omejitve za mlajše od 16 let. Osnutek zakona bo najprej posredovan državnemu svetu v pravno presojo, nato pa se bo v začetku prihodnjega leta začela parlamentarna razprava. Cilj reforme je zmanjšati pretirano uporabo tehnologije in zaščititi duševno zdravje mladih.

Skoraj dvanajst let po eni največjih ugank v zgodovini civilnega letalstva so se v južnem Indijskem oceanu znova začele iskalne akcije za letalom Boeing 777 družbe Malaysia Airlines. Letalo, ki je bilo na poti iz Kuala Lumpurja v Peking z 239 osebami na krovu, je izginilo 8. marca 2014. Novo operacijo izvaja ameriško-britansko podjetje za morske raziskave Ocean Infinity, ki bo v iskanju uporabilo najsodobnejšo tehnologijo, vključno z avtonomnimi podvodnimi droni. Podjetje bo uporabilo robotsko opremo, ki se lahko potopi do globine 6.000 metrov in ostane pod vodo več dni. Ti roboti so opremljeni s sonarji visoke ločljivosti, ultrazvočnim slikanjem in magnetometri za izdelavo tridimenzionalnih zemljevidov morskega dna. Iskalna akcija naj bi po načrtih trajala do 55 dni, osredotočena pa bo na ožje in natančneje določeno območje kot v preteklosti. Malezijsko ministrstvo za promet je s podjetjem sklenilo pogodbo po načelu 'brez najdbe ni plačila', v primeru uspešnega odkritja razbitin pa bo podjetju izplačana nagrada v višini 70 milijonov dolarjev.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Google naj bi kmalu omogočil uporabnikom Gmaila, da spremenijo svoje e-poštne naslove ".com", kar je pomembna novost za milijone uporabnikov po svetu. Sprememba bo še posebej dobrodošla za transspolne osebe, ki bodo lahko posodobile svoj naslov z novim imenom. Hkrati pa so uporabniki Gmaila in Microsoft Outlooka opozorjeni na novo e-poštno prevaro, ki izgleda zelo realistično in lahko pripelje do kraje podatkov.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Google je po uradnem dokumentu podpore začel omogočati uporabnikom spreminjanje svojih @gmail.com naslovov ali ustvarjanje novih psevdonimov. Funkcija naj bi bila še posebej koristna za transspolne osebe, ki bodo lahko posodobile svoj e-poštni naslov z novim imenom.

Predsednik Trump je napovedal, da bo nova flota bojnih ladij razreda Trump opremljena z najsodobnejšimi električnimi topovi in drugimi naprednimi sistemi orožja. Ladje naj bi bile najsmrtonosnejše bojne ladje, kar jih je bilo kdaj zgrajenih.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo generacijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo nosile njegovo ime, v okviru vizije "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene s hipersoničnim orožjem, raketami, topovi in laserji. Strokovnjaki so kritični do načrtov, saj menijo, da so nove ladje nepotrebne in predrage.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Urad izraelskega premierja Netanjahuja je objavil animacijo, ki prikazuje napad na iranske jedrske objekte s strani ameriških bombnikov B-2. V videu sta v kokpitu bombnika prikazana tudi Netanjahu in nekdanji ameriški predsednik Trump, kar je jasno sporočilo Iranu.

Združena korporacija za proizvodnjo letal (OAK), ki je del državne korporacije Rosteh, je zaključila dobavo lovcev Su-35S ruskemu obrambnemu ministrstvu. Zadnja serija letal je bila predana posadkam ruskih zračnih sil (VKS) po opravljenem celotnem ciklu testiranj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale razred "Trump". Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali potezo kot pretirano, drugi pa so jo podprli kot način za posodobitev ameriške mornarice. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z laserskim orožjem in umetno inteligenco. Trump je dejal, da bo nova flota pripomogla k ohranjanju ameriške vojaške premoči in oživitvi ameriške ladjedelništva.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA. Ta izjava je sprožila ogorčenje na Danskem, ki nadzoruje avtonomni otok. Danski zunanji minister je izrazil globoko nejevoljo.

Znanstveniki so odkrili najmanj 20 novih vrst v globokem delu Tihega oceana. Odkritje je sledilo odpravi za pridobitev naprav za spremljanje koralnih grebenov iz te regije. Raziskovalci iz Kalifornijske akademije znanosti so pridobili 13 avtonomnih struktur za spremljanje grebenov (ARMS), ki so bile nameščene na globini do 330 čevljev pod površjem v Guamu.