APDEJT.si

Grčija se bori z več kot ducatom večjih gozdnih požarov, med katerimi eden ogroža tretje največje mesto Patras. Požare, ki so izbruhnili v sredo, poslabšuje močan vročinski val, ki je zajel Španijo, Portugalsko, Francijo, Italijo, Balkan in Veliko Britanijo. Zaradi vročine in močnega vetra so se razširili požari, ki pustošijo po Grčiji, Španiji, Portugalski in Albaniji. Omejene so gasilske enote v mnogih prizadetih državah, saj se spopadajo z izbruhi po tednih vročinskih valov in temperaturnih skokov po vsem Sredozemlju. Požari so zahtevali najmanj tri življenja in povzročili izselitev več tisoč ljudi.

Kitajska vojska je sporočila, da je "odgnala" ameriški rušilec USS Higgins, ki je po njihovem mnenju brez dovoljenja kitajske vlade vstopil v vode blizu spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Kitajsko južno poveljstvo je dejalo, da je ameriška ladja vstopila v vode "brez odobritve kitajske vlade".

V Nemčiji se je začelo sojenje nekdanjemu pomočniku politika AfD, Maximiliana Kraha, zaradi vohunjenja za Kitajsko že od leta 2002. Hkrati so v Avstraliji obtožili kitajskega državljana zunanjega vmešavanja.

Indijski premier Narendra Modi je napovedal, da bo Indija filipinskim turistom ponudila brezplačne e-vizume. Ta poteza je sledila odločitvi Filipinov, da indijskim državljanom odobrijo vstop brez vizuma.

V Avstraliji so protest zaradi prepovedi shoda premaknili na drug kraj po odločitvi sodišča. V Angliji so aretirali tri osebe na protestu proti priseljevanju v Midlandu. V San Franciscu pa je množica protestnikov napadla agente za priseljevanje, pri čemer je en protestnik, oblečen v kefijo, grozil z nožem agentu in njegovi družini.

Avstralska policija je aretirala kitajsko državljanko in jo obtožila "brezglavega tujega vmešavanja", saj naj bi vohunila za lokalno budistično skupino Guan Yin Citta v Canberri v imenu kitajske vlade, natančneje Uradu za javno varnost. Ženski grozi do 15 let zapora.

Hongkonške oblasti so zaostrile ukrepe proti 16 aktivistom s sedežem v tujini, ki so že bili tarča zaradi suma ogrožanja nacionalne varnosti. Dvanajstim aktivistom so odvzeli potne liste, šestnajstim pa prepovedali finančno podporo.

Kitajsko veleposlaništvo v Tokiu je izdalo varnostno opozorilo, potem ko sta bila dva kitajska državljana ranjena v napadu v tokijskem okrožju Kanda. Po poročanju lokalnih medijev so štirje neznani moški, oboroženi z železnimi cevmi, napadli Kitajca. Kitajska je pozvala Japonsko, naj zagotovi varnost svojih državljanov. Obe žrtvi sta utrpeli resne poškodbe glave.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, vendar pod pogojem, da Hamas ne bo sodeloval na volitvah in ne bo vladal v Gazi. Izraelski minister je sprožil polemike z možnostjo prevzema dela Gaze kot pritisk na Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump pa je izrazil jezo zaradi kanadske odločitve in zagrozil s težavami pri trgovinskih sporazumih.

Francija in 14 drugih zahodnih držav so pozvale k mednarodnemu priznanju palestinske države. Zunanji ministri teh 15 držav so se v torek sestali v New Yorku, kjer so pod vodstvom Francije in Savdske Arabije izdali skupno izjavo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v torek poslal sporočilo svetovni mladinski konferenci za mir, ki je potekala v Pekingu. Xi je poudaril, da prihodnost miru leži v rokah mladih, in spomnil na 80. obletnico zmage v kitajski vojni upora proti japonski agresiji ter drugi svetovni vojni.

Tajvanski voditelj William Lai Ching-te je odpovedal načrtovani tranzit skozi Združene države Amerike, vključno s postankom v New Yorku 4. avgusta, ki bi bil del poti v diplomatske zaveznice Paragvaj, Gvatemalo in Belize. Njegov urad je to potrdil v ponedeljek, po poročilih, da je Trumpova administracija zavrnila njegovo predlagano postajališče. Ta odločitev bi lahko omogočila srečanje med kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom še letos.

Po trditvah nekdanjega pomočnika predsednika ZDA Johna Boltona je Donald Trump ključno prispeval k sklenitvi premirja med Tajsko in Kambodžo, dogodek, ki naj bi si zaslužil Nobelovo nagrado za mir. Sporazum o premirju je bil dosežen po srečanju v Maleziji, ki ga je vodil predsednik vlade Anwar Ibrahim, v času njegovega predsedovanja Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN).

Po poročilih iz Straitstimes.com je predsednik Trump poudaril pomen izpustitve talcev iz Gaze, Izraelu pa je prepustil odločitev o nadaljnjih korakih v Gazi. Medtem pa poročila z Malaymail.com opisujejo kaotične razmere ob dostavi hrane v Gazo zaradi naraščajočih skrbi pred lakoto. Jordanski in emirati letali so v Gazo odmetavali hrano, medtem ko je Izrael začel z omejenimi operacijami.

Med vročinskim valom so bolgarski gasilci gasili skoraj 100 požarov, ki so uničili domove in povzročili evakuacije. V Grčiji se je medtem število novih požarov zmanjšalo, saj je bilo v 24 urah zabeleženih 55 novih, od katerih jih je bilo 50 hitro pod nadzorom.

Japonska in Vietnam sta pozdravila dogovor o premirju med Kambodžo in Tajsko, ki ga vidita kot pomemben korak k umiritvi napetosti in ponovni vzpostavitvi miru in stabilnosti na območju spornih meja. Japonska je izrazila upanje za trajen mir med državama.

Vodja ZN za pomoč Tom Fletcher je zahteval dokaze od Izraela glede obtožb o povezavah uslužbencev ZN s Hamasom, pri čemer je poudaril varnostne pomisleke. Medtem je Izrael sporočil, da razmišlja o alternativnih možnostih za pogajanja o premirju s Hamasom, potem ko so ZDA in Izrael umaknili svoje pogajalske ekipe, kar povečuje negotovost glede prihodnosti dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem obtožil Hamas, da ni želel skleniti dogovora o Gazi, medtem ko so pogajanja propadla. Kljub temu se pričakuje ponovno obnavljanje zračnih spuščanj pomoči v Gazo.

Velika Britanija razmišlja o ponovni vzpostavitvi sodelovanja pri izročanju oseb v Hongkong, in sicer na podlagi "primerov posebej". Ta poteza je sprožila zaskrbljenost med aktivisti, ki se bojijo, da bi lahko osebe, ki iščejo zatočišče v Veliki Britaniji, bile izročene nazaj v Hongkong. Načrt je razkrila britanska poslanka Alicia Kearns, ki je izrazila pomisleke glede varnosti in pravic aktivistov v tujini.

Napovedi kažejo na rekordno udeležbo na letošnjem Svetovnem forumu o umetni inteligenci, ki poteka v času zaostrenih tehnoloških odnosov med ZDA in Kitajsko. Posebej se izpostavlja vloga podjetja DeepSeek, katerega načrti naj bi usmerjali dnevni red srečanja, kar poudarja globalno rast in vpliv podjetij na področju umetne inteligence v luči mednarodnih napetosti.

Mejni spopadi med Tajsko in Kambodžo so se stopnjevali in zahtevali najmanj 11 smrtnih žrtev, med njimi tajske civiliste in vojaka. Obe državi sta obsodili dejanja druga druge, pri čemer si sosednji državi pripisujeta krivdo za spopade v spornih območjih, ki so povzročili smrt najmanj 12 ljudi in poškodbe več deset ljudi.