Ameriško ministrstvo za pravosodje je ponudilo zveznim državam zaupen sporazum, ki bi omogočil odstranjevanje domnevno neupravičenih volivcev iz volilnih imenikov. Politični komentatorji pa so opozorili na potencialno sporne podrobnosti v objavljenih dokumentih o Jeffreyju Epsteinu, ki vključujejo vpliv na nacionalno varnost. Objava redigiranih dokumentov je sprožila kritike zaradi prikrivanja informacij.

Volodimir Zelenski je razkril nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodi ZDA in vsebuje 20 točk. Po novem načrtu Ukrajina ne bo več zahtevala, da Rusija preda regijo Doneck. Predvideno je, da bo Ukrajina izvedla predsedniške volitve takoj, ko bo dosežen dogovor o končanju ruske invazije. Zelenski je nakazal možnost umika ukrajinskih vojakov v regiji Donbas. Načrt bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi.

Hamas je ostro kritiziral odločitev Izraela o odobritvi načrta za novo naselbino vzhodno od okupiranega Al-Qudsa, kar je označil za nevarno stopnjevanje naseljevanja in priključevanja. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je pozval Jude v zahodnih državah, naj se preselijo v Izrael zaradi domnevnega naraščajočega 'antisemitizma'.

ZDA so izvedle obsežne vojaške napade v Siriji proti Islamski državi (IS) kot odgovor na nedavni napad, v katerem so bili ubiti ameriški vojaki in civilni tolmač. Napadi, ki so jih izvedli z letali in raketami, so bili usmerjeni na cilje IS v osrednji Siriji. Predsednik Trump je ob tem izdal opozorilo teroristom in poudaril, da bo Amerika odločno odgovorila na vsak napad na njene državljane.

Organizacija Veterans For Peace ostro obsoja naraščajoče napade in grožnje z vojno proti Venezueli s strani Trumpove administracije. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ponudil posredovanje med ZDA in Venezuelo, da bi se izognili oboroženemu konfliktu. Kljub temu pa nekateri opozarjajo, da Trumpova agresivna strategija proti Venezueli temelji na želji po nadzoru nad bogatimi zalogami nafte v državi.

Tajska je izvedla dodatne zračne napade na Kambodžo, pri čemer je ciljala na skladišče raket. Kambodža je poročala, da so tajska letala bombardirala Poipet, glavno središče kopenske trgovine s Tajsko.

Nick Reiner je bil uradno obtožen dveh točk umora prve stopnje s posebnimi okoliščinami. Okrožni tožilec okrožja Los Angeles, Nathan Hochman, je sporočil, da mu grozi dosmrtna ječa brez možnosti pogojnega izpusta. Reiner se je v sredo prvič pojavil na sodišču, kjer ni priznal krivde, zaslišanje pa je bilo preloženo na januar.

Ameriški predsednik Donald Trump je razširil prepoved vstopa v ZDA na sedem dodatnih držav, vključno s Sirijo in Palestinsko upravo. Prepoved sedaj velja za državljane 39 držav.

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so sprejeli protiukrepe proti nekdanjemu načelniku generalštaba japonskih samoobrambnih sil Ivasakiju Šigeruju zaradi njegovega vpliva na vprašanje Tajvana. Ivasaki je marca postal politični svetovalec tajvanske vlade, pojavile pa so se govorice, da je odstopil zaradi izjav japonske ministrice Koiči Sajae o "tajvanski krizi". Odnosi med Kitajsko in Japonsko so zaradi tajvanskega vprašanja zaostreni.

Živalski vrtovi na Japonskem bodo prvič v 54 letih ostali brez pand, ker so se poslabšali odnosi med Pekingom in Tokiom, poroča tiskovna agencija Kyodo.

Hongkonško sodišče je nekdanjega medijskega mogula Jimmyja Laija, znanega kritika Pekinga, spoznalo za krivega v odmevnem sojenju, ki temelji na zakonu o nacionalni varnosti. Lai se je iz otroškega delavca prelevil v milijarderja in uporabil svoje bogastvo za promocijo demokracije, kar ga je pripeljalo v konflikt z oblastmi v Pekingu.

Desničarski politik José Antonio Kast, nemškega porekla, je v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu premagal komunistično kandidatko Jeannette Jara. Kast je zmagal s poudarkom na večji varnosti in strogi migracijski politiki, kar nakazuje politični preobrat v državi.

Policija v Rhode Islandu je po streljanju na univerzi Brown, v katerem sta umrla dva študenta in bilo ranjenih devet ljudi, pridržala osebo, ki jo obravnavajo kot osumljenca. Šef policije Oscar Perez je dejal, da je osumljenec star okoli 20 let. Osumljenca so našli v hotelu v Rhode Islandu. Na univerzi se oblikuje spominsko obeležje za žrtve streljanja.

Mednarodne skupine za človekove pravice so obsodile ponovno aretacijo Nobelove nagrajenke za mir Narges Mohammadi v Iranu. Iranske oblasti so jo aretirale skupaj z drugimi aktivisti med protestom in trdijo, da je bil namen aretacije zaščititi jih pred trdolinijaši, kar aktivisti zanikajo. Nobelov odbor je aretacijo obsodil in pozval k njeni takojšnji izpustitvi.

Kralj Charles III. je sporočil, da bo njegovo zdravljenje raka prihodnje leto zmanjšano in preusmerjeno v preventivno fazo. Čeprav ni ozdravljen, je to označil za 'mejnik' in 'blagoslov' v svojem boju z boleznijo.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

María Corina Machado se je zahvalila za Nobelovo nagrado za mir in poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo. Nobelov odbor je pozval Nicolása Madura k odstopu, rekoč, da je to volja venezuelskega ljudstva. Machado se je po 11 mesecih pojavila v javnosti. Nicolás Maduro je kritiziral Mileija zaradi podpore Machado in omenil proteste proti nagradi v Oslu.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva in ji grozi aretacija. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Direktor norveškega Nobelovega inštituta je dejal, da Machado ni bila v norveški prestolnici, saj se skriva že od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu. Organizatorji so potrdili, da je Machado na varnem in da bo v Oslu, vendar ni mogla zapustiti države, ker bi jo obravnavali kot begunko.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Nobelov inštitut je potrdil, da je Machado varna in da bo v Oslu, vendar je zaradi napetih razmer v Venezueli ni bilo na podelitev. Uradno je v prikritju od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu.