Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja obtožilo zločinov proti človečnosti zaradi njegove vpletenosti v najmanj 76 umorov med njegovo kampanjo proti drogam, tako v času njegovega predsednikovanja kot tudi prej, ko je bil župan. Obtožnica je izpolnitev prejšnjih opozoril glede morebitnih obtožb zaradi vojne proti drogam.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je izrazil trdno zavezanost krepitvi odnosov med Severno Korejo in Kitajsko. To je storil v odziv na čestitko kitajskega predsednika Xi Jinpinga ob obletnici ustanovitve Severne Koreje. Kim je izrazil hvaležnost za kitajsko podporo med nedavnim obiskom v Pekingu.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Brazilski predsednik Lula da Silva je objavil odprto pismo in v članku v New York Timesu odločno odgovoril na kritike Donalda Trumpa glede obsodbe Jairja Bolsonara. Lula je ZDA obtožil, da si prizadevajo za nekaznovanost Bolsonara z uvajanjem carin in sankcij. Poudaril je, da Brazilija ne bo sprejemala pritiskov, vendar ostaja odprta za dialog. Lula je izrazil ponos nad odločitvijo brazilskega vrhovnega sodišča in ponovil, da suverenost in demokracija Brazilije nista predmet pogajanj.

Sushila Karki je uradno prevzela funkcijo začasne premierke Nepala. Razglasila je žrtve protestov generacije Z za "mučenike" in napovedala denarno pomoč v višini 1 milijona rupij za vsako družino. Število smrtnih žrtev protestov proti korupciji se je povečalo na 72.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

Nepalska vojska je za kratek čas odpravila policijsko uro v Katmanduju, da bi ponovno vzpostavila nadzor po nasilnih protivladnih protestih, v katerih je umrlo 30 ljudi. Protestniki so napadali luksuzne hotele in rezidence, kar odraža jezo nad razkošnim življenjskim slogom elit.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti generacije Z v Nepalu so se stopnjevali, zaradi nasilnih spopadov je umrlo več deset ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Katmandu, ulice so zaprte, politiki pa so pobegnili s helikopterji. Premier je odstopil, protestniki pa predlagajo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.