Medtem ko so bile nekatere večje azijske borze zaradi praznikov zaprte, je bilo trgovanje na tistih, ki so ostale odprte, mešano. Par USD/CAD se je utrjeval okoli 1,3700. Pričakuje se, da se bodo dobički v materialnem sektorju v letu 2026 povečali za približno 20% zaradi ameriških carin. Par USD/CHF se je dvigal proti 0,7950, saj zapisnik FOMC nakazuje premor pri zniževanju obrestnih mer. Funt šterling se je stabiliziral okoli 1,3500 v primerjavi z ameriškim dolarjem, medtem ko se je AUD/USD dvignil blizu 0,6700, NZD/USD pa je beležil manjše dobičke nad 0,5800.

Novi zapisniki razkrivajo, da so nekateri uradniki Federal Reserve (Fed) izrazili zadržanost glede nadaljnjega zniževanja obrestnih mer v začetku prihodnjega leta, kar nakazuje na možne ovire pri sprejemanju odločitev o monetarni politiki v prihodnje. Razprave znotraj Fed-a glede obsega in časovnice zniževanja obrestnih mer so postale intenzivnejše, kar odraža previdnost pri sprejemanju odločitev o prihodnji denarni politiki.

Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na domnevni center za trgovino z drogami v Venezueli. Viri blizu AP poročajo, da je CIA izvedla napad z dronom na pristaniško območje, ki ga je po prepričanju uporabljal venezuelski kartel. Razbitine z enega od uničenih plovil so naplavile na kolumbijski polotok.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih sil iz Jemna, potem ko je Savdska Arabija bombardirala pristaniško mesto Mukala. Odločitev je sledila obtožbam Savdske Arabije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Moskva trdi, da je Kijev z 91 droni napadel eno izmed Putinovih rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom, kar Kremelj označuje za poskus atentata in neposredno grožnjo mirovnemu procesu. Čeprav dokazi za napad niso bili javno predstavljeni, je Trump izrazil ogorčenje nad incidentom, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe zavrnil kot popolno izmišljotino in poskus spodkopavanja pogajanj. Napetosti so se stopnjevale neposredno po srečanju Trumpa in Zelenskega v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta strani razpravljali o 15-letnih varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino. Medtem ko je Trump poudarjal, da je mirovni sporazum bližje kot kdaj koli prej, Ukrajina vztraja pri zavračanju ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Rusija je v odgovor na domnevni napad v Belorusijo že namestila nov raketni sistem Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za deeskalacijo konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni. Razmere so se dodatno zaostrile po navedbah Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napad označila za poskus atentata in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar bi lahko ogrozilo dosedanji napredek, ki ga je Trump ocenil kot 95-odstotno usklajenost načrta. Ukrajinska stran je obtožbe o napadu odločno zavrnila in jih označila za fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Zelenski je poudaril, da si 87 odstotkov Ukrajincev želi miru, vendar jih 85 odstotkov nasprotuje umiku iz Donbasa ali drugim ozemeljskim koncesijam. ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, medtem ko Kijev zahteva daljše, tudi do 50-letno obdobje za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Trump je izrazil nezadovoljstvo nad domnevnim napadom na Putina in poudaril, da takšna dejanja niso primerna v času občutljivih pogajanj. Rusija je v odgovor na domnevne grožnje v Belorusijo že premestila raketne sisteme, ki lahko nosijo jedrske konice, kar še povečuje napetosti v regiji.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Brigitte Bardot bo pokopana 7. januarja na pokopališču v Saint-Tropezu, med svojimi bližnjimi, vendar ne med svojimi živalmi, ki so pokopane na vrtovih njenih posesti. Igralec Mario Adorf in njegova žena Monique Faye žalujeta za Bardotovo, Adorf pa je izjavil, da ji je hvaležen, ker ga je spoznala z njegovo ženo. Na pogrebu bodo prisotni tudi njeni potomci iz Norveške.

Večina večjih azijskih borz, vključno s Tokiem in Seulom, je bila v sredo zaprta zaradi praznikov ob koncu leta in novega leta. Tiste borze, ki so ostale odprte, so imele mešano trgovanje.

Francoska vlada je uradno prestavila uveljavitev prepovedi uporabe plastičnih lončkov za enkratno uporabo z leta 2026 na leto 2030. Odločitev o štiriletnem zamiku so sprejeli zaradi močnega pritiska industrije in težav pri iskanju primernih alternativnih materialov, ki bi lahko v celoti nadomestili plastiko. Ukrep je sprožil ostre odzive okoljevarstvenih organizacij, ki opozarjajo na kopičenje odpadkov. Preložitev banje pomeni pomemben korak nazaj v francoski okoljski politiki, saj so bili prvotni načrti precej bolj ambiciozni. Vlada pojasnjuje, da gospodarstvo potrebuje več časa za prilagoditev tehnološkim izzivom in logističnim spremembam, ki jih prinaša popolna opustitev plastike v gostinstvu in maloprodaji.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem predlogu za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta z Rusijo. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je predstavil prenovljen mirovni načrt, ki vključuje 15-letna varnostna jamstva s strani ZDA, čeprav bi si Kijev želel dolgoročnejšo, 50-letno zavezo za odvrnitev prihodnjih ruskih napadov. Situacijo so dodatno zapletle navedbe Kremlja o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Putin je v telefonskem pogovoru s Trumpom, ki je potekal tik pred obiskom Zelenskega, dejal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoja pogajalska stališča. Medtem ko je Trump izrazil jezo nad domnevnim napadom, je Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogovorov. Zelenski je ob tem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam, zlasti v regiji Donbas.

Po srečanju z Netanjahujem je Trump ponovil grožnje Iranu glede morebitnih novih ameriških napadov, če bo ta obnovil jedrski ali raketni program. Kremelj je pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti. Trump je podprl Netanjahujevo politiko v Gazi, Iranu in drugod.

Predsednik Donald Trump je v letu 2025 izrekel številne grožnje s tarifami in obljube o trgovini. Mnoge od teh so se uresničile v obliki novih uvoznih dajatev, ki so spremenile desetletja ameriške gospodarske politike, nekatere pa se niso uresničile.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem predlogu za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede vprašanja ozemelj še ni bilo. Zelenski je poudaril nujnost varnostnih jamstev, pri čemer ZDA menda ponujajo 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi 50-letne zaveze za odvračanje bodoče ruske agresije. Napetost so dodatno stopnjevale navedbe Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina tik pred srečanjem. Ruski predsednik je v telefonskem pogovoru Trumpu sporočil, da bo Rusija zaradi tega dogodka ponovno preučila svoja stališča v pogajanjih. Kijev je obtožbe o napadu odločno zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih procesov. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostajajo ključna vprašanja, kot so usoda jedrske elektrarne Zaporožje in umik vojaških sil, predmet zahtevnih nadaljnjih pogajanj. Zelenski je medijem pojasnil, da velika večina Ukrajincev sicer podpira mir, vendar jih kar 85 odstotkov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Po njegovih besedah Trumpov optimizem morda ne odraža realnega stanja na terenu in pripravljenosti ukrajinskega ljudstva na kapitulacijo. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov za zastoj v mirovnih procesih obtožil evropske voditelje, ki naj bi se po njegovih besedah pripravljali na vojno z Rusijo.

Kitajski juan je na celinskem trgu v ponedeljek prvič po maju 2023 presegel psihološko mejo sedmih juanov za ameriški dolar in dosegel vrednost 6,996 CNY za dolar. Rast vrednosti kitajske valute se je najprej začela na tujih trgih med božičnimi prazniki, nato pa se je v ponedeljek razširila še na domači kitajski trg. Premik predstavlja najvišjo raven juana v zadnjih dveh letih, kar odraža močan pritisk na krepitev kitajske valute. Kitajska ljudska banka (PBoC) je na krepitev valute odgovorila s poskusom umirjanja trga. Uradni srednji tečaj so določili pri 7,0348, kar je 17 bazičnih točk nižje kot prejšnji dan, s čimer so končali petdnevno obdobje rasti srednjega tečaja. Kitajski državni mediji so ob tem opozorili vlagatelje, naj ne stavijo na enostransko gibanje tečaja, saj razlika v obrestnih merah med ameriškim dolarjem in juanom ostaja velika, kar bi lahko dolgoročno omejilo privlačnost kitajske valute. Po poročanju agencije Reuters so velike državne banke na trgu že posredovale, da bi upočasnile prehitro rast vrednosti juana.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je trdil, da je Ukrajina napadla eno od rezidenc predsednika Vladimirja Putina, in napovedal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih za končanje konflikta. Ukrajina zanika te trditve in jih označuje za provokacijo, ki naj bi spodkopala mirovna pogajanja. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, da bi dosegla preboj v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je na srečanje prinesel nov mirovni načrt v 20 točkah, ki vključuje tudi razpravo o varnostnih jamstvih, pri čemer naj bi ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi daljšega obdobja za odvrnitev prihodnjih ruskih agresij. Srečanje so zaznamovale nove napetosti, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla obsežen napad z droni na Kijev, kar je Zelenski označil za jasen signal, da si Moskva ne želi miru. Hkrati je Kremelj obtožil Ukrajino domnevnega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar so v Kijevu odločno zanikali kot poskus iztirjenja pogajanj. Trump je pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor s Putinom, po katerem je slednji napovedal, da bo Rusija zaradi domnevnega napada na rezidenco ponovno preučila svoje pogajalsko stališče. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostaja ključna ovira vprašanje ozemelj; ankete v Ukrajini kažejo, da se velika večina prebivalstva protivi odstopanju Donbasa v zameno za mir.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.