APDEJT.si

Po napetem srečanju v Beli hiši med predsednikom Trumpom ter demokratskimi in republikanskimi voditelji ni prišlo do napredka pri preprečevanju zaustavitve delovanja vlade. Centristični senatorji so izgubili upanje na dogovor, obe strani pa se medsebojno obtožujeta za nastali položaj.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Izrael je podprl 20-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom, vendar si je pridržal pravico do nadaljevanja vojaških operacij. Uspeh načrta je odvisen od Hamasa.

Donald Trump je ponovil grožnjo, da bo New Yorku blokiral zvezna sredstva, če bo Zohran Mamdani izvoljen za župana. Trump je poudaril, da bo imel Mamdani težave z Washingtonom, kakršnih ni imel še noben župan v zgodovini New Yorka. Hkrati so se pojavile razprave o paradoksu v progresivnem razmišljanju o Trumpu in o tem, kako se demokrati ne bi smeli prilagajati svojim stališčem, da bi ga oslabili.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo izpustitev ameriškega državljana Amirja Amiryja, ki je bil 'protipravno pridržan' v Afganistanu, in sporočilo, da se je vrnil na ameriška tla. Pri njegovi izpustitvi je posredoval Katar, Amiry pa je na poti v Dohi, od koder bo odpotoval naprej.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Župan New Yorka Eric Adams je odstopil od kampanje zaradi škandalov in političnih pretresov, kar je okrepilo možnosti Andrewa Cuoma proti Zohranu Mamdaniju. Donald Trump je zagrozil z ukinitvijo financiranja New Yorku, če bo Mamdani izvoljen.

Singapur je potrdil, da je zavrnil vstop Nathanu Lawu zaradi "nacionalnih interesov". Law, ki živi v Londonu, je bil ob prihodu na letališče zavrnjen, kljub temu, da je imel veljaven vizum.

Donald Trump je odredil napotitev vojske v Portland zaradi protestov. Oregon je vložil tožbo proti njegovi administraciji zaradi napotitve Nacionalne garde v Portland. Trump je objavil bizaren videoposnetek, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, v katerem obljublja zdravljenje z nezemeljsko tehnologijo 'medbeds', kar je sprožilo kritike.

Donald Trump je napotil vojsko v Portland za zaščito pred protestniki Antife in drugimi 'domačimi teroristi' ter odobril uporabo 'polne sile'. Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na protestu v New Yorku, v katerih je pozival ameriške vojake k neposlušnosti.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Keir Starmer je izjavil, da digitalne osebne izkaznice predstavljajo veliko priložnost za Združeno kraljestvo, medtem ko so iz vlade napovedali uvedbo obvezne sheme digitalnih osebnih izkaznic za britanske državljane in prebivalce ob začetku nove zaposlitve, z namenom preprečevanja ilegalnih migracij. James Price iz Centra za politične študije je Starmerja obtožil laganja glede učinkovitosti sheme, konservativni minister pa je načrt označil za dimno zaveso, ki naj bi prikrila škandale laburistov. Skrbi glede zasebnosti so izrazile tudi skupine za državljanske svoboščine.

Med obiskom ameriške kongresne delegacije na Kitajskem je bil poudarjen pomen reševanja trgovinskih sporov med ZDA in Kitajsko, ki povzročajo težave podjetjem na obeh straneh Pacifika. Vodja delegacije je izrazil podporo prenovi pravil, ki urejajo globalno gospodarstvo, da bi odražala vzpon Kitajske, Indije in Brazilije. Obenem so izpostavili, da se med državama odvija veliko poslov.

Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval vlado Xinjianga, naj si prizadeva ohraniti socialno stabilnost v severozahodni regiji, kjer večinsko živijo Ujguri. Xi je poudaril pomen kulturne integracije in posinifikacije religij. To je prvi obisk kitajskega predsednika ob obletnici ustanovitve Xinjianga.