APDEJT.si

Izdelki, ki jih Bosna in Hercegovina izvaža v Evropsko unijo, bi se lahko od leta 2026 podražili do 20 odstotkov. Razlog je davek na ogljikov dioksid (CO₂), ki ga bo EU uvedla, saj BiH večino električne energije pridobiva iz fosilnih goriv, ki proizvajajo velike količine CO₂.

Italijanski nogometni klub Inter iz Milana je objavil, da je fiskalno leto 2024-2025 zaključil z dobičkom 35,4 milijona evrov, kar je prvič v zadnjih 15 letih. Klub napoveduje nadaljnje naložbe, predvsem v trening kamp.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je sporočila, da je 27. septembra likvidirala visokega častnika ruske Nacionalne garde in še dva sodelavca med operacijo na Severnem Kavkazu. Na Poljskem so aretirali še enega ukrajinskega državljana, ki ga sumijo sodelovanja pri sabotaži plinovoda Severni tok leta 2022. Madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral Donalda Tuska, rekoč, da se igra z življenji milijonov Evropejcev, saj da Madžarska ni v vojni z Rusijo, niti Evropska unija.

V ZDA je začel veljati 'shutdown', ker se republikanci in demokrati v kongresu niso uspeli dogovoriti o prehodnem proračunu. Posledično je delovanje vladnih služb delno prenehalo, zaradi česar je več sto tisoč državnih uslužbencev postalo tehnično nezaposlenih.

Predsednik SDP Hrvaške, Siniša Hajdaš Dončić, je kritiziral madžarskega premierja Viktorja Orbana, ker se ne želi odreči ruski nafti. Dončić je komentiral madžarske obtožbe glede cene tranzita nafte preko naftovoda Janaf, pri čemer je poudaril, da so Madžari v tem primeru popolnoma v zmoti. Izrazil je tudi mnenje, da je čas, da se podjetje Ina vrne v hrvaške roke.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala šesti obrok sredstev v višini 835,6 milijona evrov v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost. Skupno je Hrvaška iz tega mehanizma prejela že 5,3 milijarde evrov. Sredstva naj bi spodbudila pozitivne spremembe za hrvaške državljane in podjetja, še posebej na področjih, ki so zajeta v reformah in naložbah.

Priprave na vrh Evropske unije, ki bo 1. oktobra, potekajo v znamenju naraščajočih napetosti, medtem ko Švedska krivi Rusijo za prelete dronov nad skandinavskimi letališči pred vrhom EU v Köbenhavnu. Švedski premier Ulf Kristersson je izrazil prepričanje, da je Rusija verjetno odgovorna za te aktivnosti, ki jih je označil kot poskus pošiljanja sporočila državam, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati je nemški zunanji minister Johan Vadeful v Varšavi pozval NATO k hladnokrvnosti pri obrambi zračnega prostora, v katerega vse pogosteje vdirajo ruski droni in bojna letala, da bi se izognili eskalaciji spopada v Ukrajini.

V Grčiji je potekala splošna stavka, ki je ohromila promet, vključno z vlaki, trajekti in taksiji. Sindikati so v Atenah napovedali množične proteste zaradi načrtovanega podaljšanja maksimalnega delovnega časa na 13 ur dnevno, ki ga predlaga konservativna vlada.

Cene nafte so na svetovnih trgih porasle za približno 5 % zaradi ukrajinskih napadov z droni na rusko naftno infrastrukturo, kar bi lahko zmanjšalo ponudbo nafte iz Rusije. V ruskih regijah, vključno z Moskovsko oblastjo, pa so ukrajinski napadi z droni povzročili smrt ženske in njenega vnuka.

Evropska unija je potrdila ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, ki vključujejo zamrznitev premoženja iranskih bank, prepoved potovanja za določene uradnike in prepoved nakupa ter transporta iranske surove nafte. Kljub temu EU poudarja, da ostajajo vrata za diplomatska pogajanja odprta. Medtem je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost v razmerju do dolarja, sankcije pa naj ne bi ovirale iranskega izvoza nafte na Kitajsko. Ekonomski udarec sankcij bo najverjetneje najbolj prizadel običajne Irance, medtem ko se bo pritisk na Teheran povečal.

Hrvaška SDP je opozorila na alarmantno stanje v kmetijstvu, kjer naj bi se agrosistem razpadal zaradi imenovanja nekvalificiranih kadrov na vodilne položaje. Namesto strokovnjakov naj bi sistem vodili kineziologi in računovodje, kar po mnenju SDP ne vodi iz krize, temveč jo utrjuje. Hajdaš Dončić iz SDP je situacijo označil za 'rašomon', v kateri se ne ve, kdo pije in kdo plača.

Izračuni za trajni letni dodatek na pokojnine, ki bo izplačan decembra, še potekajo. Predstavniki upokojencev predlagajo, da bi vrednost vsakega leta pokojninske dobe znašala 10 evrov, kar bi za povprečno pokojninsko dobo 31 let pomenilo 310 evrov dodatka. Vendar pa pričakujejo, da bo znesek nižji, morda za dva do tri evre.

Po poročanju Forbesa naj bi imela družina Trump trenutno premoženje v višini 10 milijard dolarjev, sin Donalda Trumpa, 19-letni Barron Trump pa naj bi si že nabral 150 milijonov dolarjev premoženja.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je ponovil obtožbe, da Hrvaška izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojno takso" na surovo nafto, ki se dobavlja Madžarski. Energetski strokovnjaki so te trditve demantirali in poudarili, da Madžarska trenutno sploh ne more porabiti količine nafte, ki jo Hrvaška dobavlja, ter da Madžarska s kritiko Hrvaške poskuša doseči prost pretok cenejše ruske nafte.

V Zagrebu se je letos jeseni za študentsko nastanitev prijavilo skoraj 10.000 študentov, a jih je približno 3200 ostalo brez mesta v študentskih domovih. Prisiljeni so iskati zasebna stanovanja, kjer se cene garsonjer gibljejo tudi do 600 evrov mesečno. Študentski zbor je predlagal povečanje državne subvencije za najem pri zasebnih stanodajalcih, ki trenutno znaša 60 evrov, z namenom ublažitve težav.

V Požegi na Hrvaškem je v garaži izbruhnil požar, v katerem je zgorelo več dragocenih avtomobilov v lasti podjetja Color emajl d.o.o. Gasilci so hitro posredovali, gašenje pa je še potekalo ob času poročanja. Vzrok požara še ni znan.

Zadnji poskus Kitajske in Rusije v Varnostnem svetu Združenih narodov, da bi preprečili ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, je bil neuspešen. Sankcije ZN so ponovno stopile v veljavo.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiha je objavil karto na omrežju X, ki naj bi prikazovala pot drona, ki je domnevno vstopil v ukrajinski zračni prostor iz Madžarske. Ukrajina od Madžarske pričakuje pojasnilo glede incidenta.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je odgovoril na nedavne izjave iz Madžarske glede nafte in hrvaške obale. Poudaril je, da so sosedje in partnerji, vendar Hrvaška ne more nikomur odstopiti svoje obale. Opozoril je, da bi morali Madžari biti bolj previdni pri svojih izjavah, Hrvaška pa ima kapacitete za prenos nafte in plina, ki presegajo njene potrebe. Milanović je spomnil, da ima MOL rafinerijo v Reki in da je bila Madžarska Hrvaški v preteklosti dober sosed, še posebej v težkih časih.

Cene nafte so na svetovnih trgih znova poskočile in presegle mejo 70 dolarjev za sod, potem ko je Rusija uvedla prepoved izvoza goriva, Ukrajina pa je okrepila napade na rusko naftno infrastrukturo. Investitorji se bojijo morebitnega pomanjkanja.