V 71. letu starosti je umrl Béla Tarr, eden najvplivnejših madžarskih in evropskih filmskih režiserjev sodobnega časa. Tarr je bil v svetovni kinematografiji prepoznan po svoji edinstveni minimalistični estetiki, izjemno dolgih kadrih in črno-beli vizualni podobi. Njegova dela so se pogosto poglabljala v teme eksistencialne tesnobe, človeške izolacije in postopnega propadanja družbe, s čimer je redefiniral sodoben filmski jezik. Njegova smrt predstavlja konec obdobja, v katerem je film služil kot sredstvo globoke filozofske meditacije in ne zgolj kot oblika zabave. Novica o njegovem odhodu je močno odjeknila v mednarodni kulturni javnosti, med filmskimi kritiki in umetniki, ki so Tarra cenili kot brezkompromisnega avtorja z močno avtorsko vizijo. Med njegovimi najbolj znanimi deli ostajajo filmi, ki so zaznamovali svetovne festivale in navdihnili številne generacije filmskih ustvarjalcev.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Uprava zagrebške Arene je po burnih odzivih javnosti sprejela nova, znatno strožja pravila glede uporabe fašističnih in ustaških simbolov na vseh dogodkih v dvorani. Nova uredba izrecno prepoveduje uporabo ustaških pokličev, vključno s spornim geslom »Za dom spremni«, ter vseh drugih simbolov, povezanih s fašističnimi režimi. Odločitev vodstva največje hrvaške dvorane sledi prizadevanjem za preprečevanje širjenja sovražnega govora in poveličevanja totalitarnih režimov na javnih prireditvah. Za kršitelje so predvidene jasne in dolgoročne sankcije, ki vključujejo prepoved vstopa na prihodnje dogodke. Ukrep velja tako za posamezne obiskovalce kot za organizatorje prireditev, ki bi dopuščali tovrstne incidente. S temi koraki želi Arena Zagreb zaščititi ugled ustanove in zagotoviti varno okolje za vse udeležence, hkrati pa se odziva na dolgoletne kritike glede občasnega pojavljanja skrajnih simbolov na koncertih in športnih dogodkih v hrvaški prestolnici.

Mesto Pag in Turistična skupnost mesta Pag sta razkrila podrobnosti o prihajajočem Paškem zimskem karnevalu, ki bo potekal od 10. januarja do 17. februarja 2026. Gre za enega najpomembnejših zimskih dogodkov v regiji, ki temelji na stoletni tradiciji maškarovanja in druženja. Organizatorji so pripravili pester program, ki vključuje vrhunske koncerte, plesne prireditve in posebne dejavnosti za otroke. Karnevalski dogodki bodo oživili mestne ulice in trge, kjer se bodo prepletali sodobna zabava in starodavni običaji. Poudarek prireditve ostaja na ohranjanju lokalne kulturne dediščine, hkrati pa privablja številne obiskovalce iz sosednjih regij in tujine. Prireditelji pričakujejo, da bo letošnja izvedba s svojo bogato ponudbo še dodatno utrdila status Paga kot ključne destinacije za ljubitelje karnevalskih tradicij na Hrvaškem.

Netflixova sodna drama je bila označena za 'obvezno ogledano'. Medtem so gledalci izrazili razočaranje nad prekinitvijo fantazijske serije, ki so jo ocenili kot najboljšo. Netflix pripravlja dokumentarni film o čustvenem slovesu od serije 'Stranger Things' in o zakulisju ustvarjanja zadnje sezone.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V 88. letu starosti je v petak, 2. januarja 2026, v Zagrebu umrl priznani hrvaški zgodovinar in akademik Nikša Stančić. O njegovi smrti je javnost obvestila Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU), katere redni član je bil. Stančić se je rodil leta 1938 v Starem Gradu na otoku Hvaru, svojo akademsko pot pa je posvetil raziskovanju hrvaške zgodovine, pri čemer je veljal za enega največjih strokovnjakov na svojem področju. Svojo izobraževalno pot je začel v Splitu, nato pa leta 1964 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1979 tudi doktoriral. Kot profesor je svoje znanje predajal številnim generacijam študentov v Zagrebu in Splitu, deloval pa je tudi kot zunanji urednik pri različnih založbah. Njegovo delo je ključno za razumevanje hrvaškega narodnega preporoda in družbenih procesov v 19. stoletju, s čimer je pustil neizbrisen pečat v hrvaškem zgodovinopisju.

Dunajska filharmonija je 1. januarja v dvorani Musikverein izvedla svoj tradicionalni novoletni koncert, ki ga vsako leto prek radia, televizije in pretočnih platform spremljajo gledalci v približno 150 državah. Letošnji dogodek je zaznamoval nastop kanadskega pianista in dirigenta Krystiana Bezuidenhouta, ki je sploh prvič vodil ta sloviti orkester. V ospredju programa so bila, kot je v navadi, dela družine Strauss in njihovih sodobnikov, vendar je dirigent s svojo energijo in sproščenostjo poskrbel za nepozaben nastop, ki je hitro postal viralen na družbenih omrežjih. Obiskovalci v zlati dvorani in gledalci pred zasloni so bili priča prizorom, ki so za tovrstne protokolarne dogodke nenavadni. Bezuidenhout je med dirigiranjem pokazal izjemno mero navdušenja, kar je spodbudilo številne goste v dvorani, da so s svojimi mobilnimi telefoni posneli utrinke nastopa. Kljub sproščenemu vzdušju je koncert ohranil visoko umetniško raven, po kateri slovijo dunajski glasbeniki. Dogodek ostaja eden najpomembnejših kulturnih mejnikov na začetku leta, ki združuje ljubitelje klasične glasbe po vsem svetu in hkrati promovira avstrijsko prestolnico kot svetovno glasbeno središče.

Hrvatski radio (HRT) je ob praznovanju svoje 100-letnice delovanja postavil nov Guinnessov svetovni rekord v kategoriji radijskega maratona z največjim številom voditeljev. V zgodovinskem radijskem dogodku so sodelovali voditelji z vseh dvanajstih radijskih postaj v okviru sistema HRT, ki so se v etru neprekinjeno izmenjevali vsakih 15 minut. To je bilo prvič, da se je celoten radijski sistem hrvaške nacionalne radiotelevizije združil v enotnem, neprekinjenem programu. Dogodek, ki je potekal na Drugem programu Hrvatskega radia, je izpolnil vse stroge pogoje za vpis v knjigo rekordov pod uradnim nazivom 'Most hosts in radio talk show relay'. Dosežek ne predstavlja le simboličnega praznovanja častitljive obletnice ustanovitve radia, temveč tudi tehnično in organizacijsko koordinacijo med regionalnimi in nacionalnimi postajami. S tem dejanjem se je hrvaški javni servis vpisal v svetovno radijsko zgodovino, hkrati pa je poudaril pomen radia kot medija v sodobnem času.

Prebivalci po vsem svetu so s praznovanji na prostem, koncerti in tradicionalnimi ognjemeti obeležili prehod v leto 2026. Praznovanja so se pričela v pacifiških otoških državah in se prek avstralskega Sydneyja ter azijskih metropol nadaljevala proti Evropi in ameriški celini. Množice so se zbrale na mestnih trgih v različnih časovnih pasovih, da bi se poslovile od leta 2025, ki so ga mnogi označili za polnega izzivov. Dogodki so minili v znamenju optimizma in želja po mirnejšem ter srečnejšem novem letu. V številnih prestolnicah so organizatorji pripravili svetlobne spektakle, ki so v središča mest privabili na desettisoče ljudi. Kljub varnostnim ukrepom v nekaterih večjih mestih so praznovanja po prvih poročilih minila mirno in brez večjih izgredov, kar je ljudem omogočilo sproščeno druženje ob vstopu v novo koledarsko obdobje.

Novi album o prigodah galskega junaka Asterixa z naslovom 'Asterix v Luzitaniji' je v Franciji dosegel izjemen prodajni uspeh. Od izida 23. oktobra so prodali več kot 1,65 milijona izvodov, kar predstavlja najuspešnejši začetek prodaje tega stripa v zadnjih dveh desetletjih. Izdajatelj je v sredo potrdil, da je zanimanje bralcev preseglo pričakovanja, s čimer se kultna serija ponovno potrjuje kot eden najpomembnejših stebrov evropske popularne kulture. Strip, ki opisuje potovanje Asterixa in Obelixa v antično Luzitanijo, je hitro zasedel vrhove prodajnih lestvic. Uspeh novega zvezka nakazuje na trajnostno priljubljenost likov, ki sta jih pred desetletji ustvarila René Goscinny in Albert Uderzo. Visoke številke prodaje so pomemben kazalnik za založniški trg, saj stripovska industrija v Franciji ostaja ena najmočnejših na svetu, leto 2025 pa naj bi po napovedih založnika prineslo še dodatno rast zanimanja za tovrstno literaturo.

V starosti 94 let je umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški novinar, zgodovinar, politolog in nekdanji diplomat. Meštrović, ki je bil sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je večji del življenja preživel v emigraciji v Združenih državah Amerike, kjer je deloval kot profesor in novinar za ugledne medije, med drugim za revijo Time. Njegovo delo je bilo ključno pri ohranjanju hrvaške politične misli v tujini, saj se je aktivno zavzemal za neodvisnost Hrvaške in demokratične procese. Po vrnitvi v domovino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je aktivno vstopil v hrvaško politiko in diplomacijo. Bil je poslanec v hrvaškem saboru ter veleposlanik v Bolgariji. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob njegovi smrti družini izrazil sožalje in poudaril, da bo Meštrović ostal zapisan v zgodovini kot človek, ki je s svojim intelektualnim in političnim delovanjem v emigraciji odločilno prispeval k mednarodni prepoznavnosti hrvaških teženj po samostojnosti. Njegov prispevek k hrvaški kulturi in znanosti ostaja neizbrisan, saj je bil tudi vnet zagovornik ohranjanja očetove umetniške dediščine.

V 96. letu starosti je po krajši bolezni umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški diplomat, zgodovinar, novinar in politični aktivist. Meštrović, ki je bil v širši javnosti prepoznan tudi kot sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je pustil neizbrisan pečat v hrvaškem boju za neodvisnost in mednarodno priznanje. Rodil se je v Zagrebu, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot univerzitetni profesor in publicist. Bil je dejaven član hrvaške diaspore in eden ključnih zagovornikov hrvaških interesov v tujini v času razpada Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je med letoma 1993 in 1997 deloval kot poslanec v hrvaškem saboru, opravljal pa je tudi pomembne diplomatske dolžnosti. Njegova smrt pomeni izgubo pomembne osebnosti, ki je povezovala hrvaško kulturo, akademsko sfero in politično diplomacijo prejšnjega stoletja.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo sporočil, da v kazenski ovadbi, ki jo je proti njemu vložil pevec Marko Perković Thompson, ne vidi nobene podlage za kazensko odgovornost. Tomašević, ki je tudi vidni član stranke Možemo!, je poudaril, da je v celotnem postopku ravnal v skladu z zakonom in da mestu Zagreb ni bila povzročena nobena finančna škoda. Spor med županom in glasbenikom se je zaostril zaradi načrtovanega koncerta v zagrebški Areni, ki bi se moral odviti konec decembra. Župan je v svojem nagovoru javnosti pojasnil, da so bile vse odločitve mestne uprave sprejete na podlagi veljavnih predpisov. Thompsonove očitke o politični motiviranosti prepovedi nastopa je zavrnil kot neutemeljene. Tomašević je ob tem nakazal, da bo mesto vztrajalo pri svojih odločitvah glede uporabe javnih prostorov za dogodke, ki po mnenju mestne oblasti ne ustrezajo standardom ali povzročajo varnostna tveganja. Gre za nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med liberalno zagrebško oblastjo in podporniki desničarskega glasbenika.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo zavrnil vse očitke iz kazenske ovadbe, ki jo je proti njemu vložil glasbenik Marko Perković Thompson. Župan je poudaril, da pri svojih odločitvah ni kršil zakonodaje in da mestni proračun Zagreba z njegovimi dejanji ni bil finančno oškodovan. Tomašević je v izjavi za medije pojasnil, da so bili vsi postopki v zvezi z načrtovanimi koncerti izpeljani transparentno in v skladu s predpisi. Spor med županom in pevcem se je zaostril zaradi pogojev za izvedbo koncertov v hrvaški prestolnici. Tomašević je izpostavil, da Zagreb ni niti prvo niti edino mesto na Hrvaškem ali v Evropi, kjer določen dogodek ni prejel dovoljenja, če niso bili izpolnjeni vsi pogodbeni in pravni pogoji. Po županovih besedah v njegovem ravnanju ni mogoče najti nikakršne kazenske odgovornosti, saj je deloval izključno v javnem interesu in v okviru svojih pristojnosti.

Po skoraj desetletju predvajanja se je na pretočni platformi Netflix z epskim finalom zaključila svetovno priljubljena znanstvenofantastična serija Stranger Things. Zadnja epizoda, ki traja nekaj več kot dve uri, je bila na ogled postavljena 31. decembra, s čimer so ustvarjalci izpolnili napovedi o velikem televizijskem dogodku ob koncu leta. Zadnji del pete sezone postavlja glavno junakinjo Eleven in njene prijatelje v dokončen spopad za usodo mesta Hawkins in sveta, ki ga ogrožajo sile iz vzporedne dimenzije Upside Down. Izid zadnje epizode je spremljalo izjemno zanimanje javnosti, saj so nekateri oboževalci finale spremljali tudi v kinematografih. Po navedbah soustvarjalcev serije, bratov Duffer, je ta del zasnovan kot celovečerni film, ki zaokrožuje zgodbe vseh ključnih likov. Netflix je v dneh pred premiero stopnjeval napetost z objavo več napovednikov, ki so namigovali na visoko stopnjo akcije in čustven zaključek serije, ki je od svojega začetka leta 2016 postala eden največjih kulturnih fenomenov digitalne dobe.

V 77. letu starosti je umrl Marijan Čerček, legendarni krilni nogometaš zagrebškega Dinama in ključni član zlate generacije iz leta 1967. Čerček je svojo pot v prvi ekipi modrih začel na izjemen način, ko je s komaj 18 leti debitiral na prvi tekmi finala pokala velesejemskih mest proti Leeds Unitedu in dosegel zadetek za zmago z 2:0. Njegova smrt, ki so jo potrdili družinski člani na zadnji dan leta 2025, je globoko pretresla nogometno javnost in navijače zagrebškega kluba. Čerček je v dresu Dinama odigral več kot dvesto uradnih tekem in se v zgodovino zapisal kot eden najmlajših strelcev v velikih evropskih finalih. Po koncu kariere v Zagrebu je pečat pustil tudi v vinkovškem Dinamu (današnja Cibalia), kjer je prav tako veljal za izjemno spoštovano osebnost. Njegov prispevek k največjemu uspehu hrvaškega klubskega nogometa ostaja neizbrisan, saj je bila zmaga v pokalu velesejemskih mest edina velika evropska lovorika za zagrebški klub.

Sodišče v Rusiji je v torek preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju Jacquesu Tillyju, ki mu grozi do deset let zaporne kazni zaradi domnevne razžalitve ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tilly je obtožen klevetanja ruskih državnih oblasti in vojske, saj so njegove karnevalske maske in kipi upodabljali ruskega predsednika na satiričen in kritičen način. Sodnik Konstantin Očirov je ročišče preložil na konec januarja, ker je bil kiparjev zagovornik na službeni poti. Preganjanje nemškega umetnika se dogaja v času zaostrene ruske zakonodaje glede kritike oblasti in vojaških operacij, kjer so kazni za tisto, kar Kremelj označi za klevetanje, postale izjemno stroge. Jacques Tilly, ki je znan po svojih provokativnih kreacijah za karneval v Düsseldorfu, je izjavil, da se povračilnih ukrepov ne boji. Primer dodatno obremenjuje že tako napete odnose med Rusijo in zahodnimi državami, zlasti Nemčijo, saj Moskva s tem primerom uveljavlja svojo jurisdikcijo nad tujimi državljani zaradi umetniškega izražanja zunaj ruskih meja.

Župan Dubrovnika Mato Franković je sprejel odločitev, da bo Ivona Šimunović s 19. januarjem prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti ravnateljice javnega zavoda Dubrovniške poletne igre. Odločitev o imenovanju je sledila zaključenemu razpisu za novega ravnatelja, ki pa bo na županovo pobudo ponovljen. Šimunovićeva bo funkcijo opravljala do konca novega razpisnega postopka in izbire vodstva s polnim mandatom. Franković se je ob tej priložnosti javno zahvalil dosedanji vršilki dolžnosti Marijeti Radić Grabovac, ki je to funkcijo opravljala od junija lani. Izpostavil je njeno predanost in izjemno organizacijo 76. Dubrovniških poletnih iger. Nova vršilka dolžnosti prihaja na položaj v obdobju priprav na naslednjo sezono enega najpomembnejših kulturnih festivalov v regiji, medtem ko mestna uprava pripravlja dokumentacijo za ponovno izvedbo javnega razpisa za vodstveni položaj zavoda.

V petem izboru za najlepši advent na Hrvaškem, ki ga organizira portal Gradonačelnik.hr pod pokroviteljstvom hrvaškega ministrstva za turizem in šport, so razglasili zmagovalce v več kategorijah. Mesto Pag je v kategoriji malih mest zasedlo tretje mesto, potem ko je v sedemdnevnem glasovanju prejelo 939 glasov. V kategoriji velikih mest je tretje mesto pripadlo Zadru, medtem ko se je v kategoriji občin na visoko drugo mesto uvrstil Vir, ki je le za las zgrešil zmago. Izbor je letos pritegnil izjemno zanimanje javnosti, saj je v glasovanju sodelovalo več kot 50.000 državljanov. Skupno se je za naziv potegovalo 69 adventnih prireditev iz 48 mest in 21 občin. Projekt, ki poteka pod okriljem pristojnega ministrstva, poudarja pomen praznične turistične ponudbe in spodbuja lokalne skupnosti k izboljšanju kakovosti adventnih dogodkov, ki postajajo ključen del hrvaškega zimskega turizma.