Ruske oblasti so v četrtek izpustile francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji pridržan od junija 2024. Vinatier, 49-letni strokovnjak za postsovjetski prostor, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov na letališču, kjer ga je Francija zamenjala za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Vinatier se je po izpustitvi že vrnil v domovino, kjer se je srečal s svojo družino, kar je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Laurent Vinatier je bil v Rusiji prvotno obsojen na tri leta zapora, ker se ni registriral kot »tuji agent«, hkrati pa so ga ruske obveščevalne službe obtoževale vohunjenja. Njegova izpustitev je sledila dolgotrajnim diplomatskim prizadevanjem, vključno z omembo njegovega primera na letni tiskovni konferenci ruskega predsednika Vladimirja Putina konec leta 2025, ko je ta nakazal možnost dogovora. Na drugi strani je Francija izpustila ruskega poklicnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga junija 2025 na zahtevo ameriškega pravosodja aretirali na pariškem letališču Roissy. Kasatkin je bil osumljen sodelovanja v hekerski mreži, ki se je ukvarjala z izsiljevalsko programsko opremo. Namesto izročitve Združenim državam Amerike je bil Kasatkin po dogovoru med Parizom in Moskvo vrnjen v Rusijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da Bela hiša resno preučuje možnost nakupa Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je pod dansko suverenostjo. Medtem ko ameriška administracija razpravlja o strateškem pomenu otoka in morebitnih finančnih ponudbah, so danski uradniki in oblasti na Grenlandiji že odločno sporočili, da ozemlje ni naprodaj. V javnosti so se pojavila ugibanja o astronomskih zneskih, ki bi jih Združene države Amerike lahko ponudile za prevzem otoka, vendar uradnih finančnih načrtov še ni. Danski mediji poročajo, da so tamkajšnji politiki predlog označili za nesmiseln in poudarili, da Grenlandija uživa visoko stopnjo avtonomije. Kljub temu Trumpova ekipa meni, da bi nakup okrepil ameriško nacionalno varnost in razširil vpliv na Arktiki, kjer so naravni viri in nove plovne poti vse pomembnejši. Geopolitični analitiki opozarjajo, da gre za enega najbolj nenavadnih diplomatskih predlogov v zadnjih desetletjih. Čeprav so se v medijih pojavile spekulacije o milijonskih odškodninah za posamezne prebivalce otoka, gre v veliki meri za senzacionalistične navedbe brez podlage v uradni politiki Združenih držav Amerike. Danska premierka je poudarila, da Grenlandija ni danska, temveč grenlandska, in da je razprava o prodaji končana, preden se je sploh začela.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Upraviteljica bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, Jessica Moretti, je bila po poročanju italijanskega časnika La Repubblica posneta, kako med uničujočim požarom v novoletni noči zapušča objekt z blagajno, polno gotovine. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti zaradi izjemne brezobzirnosti, saj je v ognju življenje izgubilo 40 ljudi, številni gostje pa so v času njenega odhoda še vedno prosili za pomoč in se borili za preživetje. Videoposnetek, ki je pricurljal v javnost, prikazuje Morettijevo, kako se z denarjem prebija iz gorečega objekta, medtem ko so bili obiskovalci ujeti v smrtni pasti. Preiskovalci zdaj preučujejo njeno ravnanje in morebitno kazensko odgovornost zaradi opustitve pomoči v kritičnih trenutkih. Tragični incident je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost, predvsem zaradi visokega števila žrtev na priljubljeni turistični destinaciji. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo s preiskavo vzroka požara in preverjajo varnostne protokole v objektu. Odzivi na družbenih omrežjih in v medijih so izjemno ostri, saj javnost zahteva stroge sankcije za lastnico, ki je v trenutkih največje krize prednost pred človeškimi življenji dala materialnim sredstvom.

Bela hiša je sporočila, da Donald Trump in njegova ekipa preučujeta različne načine za pridobitev Grenlandije, pri čemer je uporaba ameriške vojske vedno ena izmed možnosti. Voditelji velikih evropskih sil in Kanade so izrazili podporo Grenlandiji in poudarili, da otok pripada svojemu narodu.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Danski parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je v Kopenhagnu sestal na izrednem in strogo varovanem zasedanju, ki so ga zaznamovali izjemni varnostni ukrepi. Po poročanju danskega portala Berlingske so se člani odbora zbrali v zaprtem prostoru brez oken, kjer je bila uporaba mobilnih telefonov strogo prepovedana, udeleženci pa v sejno sobo niso smeli prinesti niti skodelic kave. Takšni protokoli so v danski parlamentarni praksi izjemno redki in kažejo na visoko stopnjo zaupnosti obravnavane tematike. Glavna tema pogovorov so bili domnevni načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo, ki uživa status avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Čeprav podrobnosti razprave niso javno dostopne, so se danski politiki spopadali z vprašanji strateške varnosti in ozemeljske celovitosti v luči ponovnega zanimanja Washingtona za to arktično območje. Sestanek odraža zaskrbljenost Københavna nad nepredvidljivostjo prihodnje ameriške zunanje politike in njenim vplivom na severnoatlantsko zavezništvo.

Italijanski organi pregona so sprožili obsežno tiskovno in operativno iskalno akcijo za 36-letnim hrvaškim državljanom Marinom Jelenićem. Jelenić je osumljen brutalnega umora 34-letnega sprevodnika Alessandra Ambrosia, ki se je zgodil v ponedeljek zvečer. Po poročanju medijev, vključno s hrvaškim časnikom Jutarnji list, je osumljenec po dejanju pobegnil in je trenutno na begu, policija pa njegovo identiteto javno razkriva zaradi visoke stopnje nevarnosti. Preiskava se osredotoča na okoliščine napada, ki je pretresel italijansko javnost. Policija je okrepila nadzor na mejnih prehodih in ključnih prometnih vozliščih, saj obstaja verjetnost, da bi osumljenec poskušal zapustiti državo. Italijanske oblasti tesno sodelujejo s tujimi varnostnimi organi, da bi čim prej izsledile storilca tega surovega kaznivega dejanja. Javnost pozivajo k previdnosti in posredovanju kakršnih koli informacij, ki bi lahko pripomogle k aretaciji.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so lokalne oblasti potrdile kritične pomanjkljivosti pri nadzoru požarne varnosti v lokalu, kjer je med praznovanjem novega leta izbruhnil požar. Župan Nicolas Feraud je v torek razkril, da v objektu med letoma 2020 in 2025 niso opravili nobenega uradnega inšpekcijskega pregleda protipožarne zaščite. Kljub dolgemu obdobju brez nadzora je bila lani izvedena zgolj akustična ocena prostora, ki pa se ni nanašala na varnostna tveganja. Preiskava dogodka je v teku, vendar javno objavljeni podatki o petletnem premoru pri varnostnih pregledih sprožajo resna vprašanja o odgovornosti lokalne uprave in upravljavcev priljubljenega turističnega letovišča. Incident bi lahko imel širše posledice za varnostne standarde v švicarskem turističnem sektorju, zlasti v objektih z visoko frekvenco obiskovalcev med zimsko sezono.

Visoki uradnik Bele hiše Stephen Miller je v ponedeljek uradno potrdil, da imajo Združene države Amerike strateški interes za Grenlandijo, ki je pod suverenostjo Danske. Miller, ki zaseda položaj namestnika vodje kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je takšne težnje opisal kot formalno stališče ameriške vlade. Kljub jasnim ozemeljskim ambicijam pa je odločno zavrnil kakršno koli možnost vojaškega spopada zaradi nadzora nad tem arktičnim otokom. Izjave so bile podane v odgovor na vprašanja o prihodnosti Grenlandije in morebitnih mednarodnih trenjih. Miller je poudaril, da se nihče ne bo vojaško spopadel z Združenimi državami Amerike zaradi vprašanja statusa otoka. Čeprav ameriška administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za svoje geopolitične in gospodarske interese v Arktiki, Washington poudarja diplomatsko pot pri obravnavi tega vprašanja, s čimer želi pomiriti mednarodno javnost glede morebitne eskalacije napetosti z Dansko ali drugimi zaveznicami.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

V prestolnici Bosne in Hercegovine, Sarajevu, se je danes zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubila ženska. Po poročanju lokalnih medijev in bosanske nacionalne televizije BHRT je nanjo padel več kot deset metrov visok bor, ki se je zlomil pod težo novozapadlega snega. Dogodek se je zgodil sredi dneva, ko je močno sneženje povzročilo precejšnje obremenitve drevja v mestu. Žrtev je ob padcu drevesa utrpela hude poškodbe glave. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb in prevozu v bolnišnico so bile poškodbe usodne, saj je ženska kmalu po prihodu v zdravstveno ustanovo umrla. Oblasti v Sarajevu so po nesreči opozorile prebivalce na nevarnost, ki jo predstavljajo s snegom obtežene veje in drevesa, saj obilne snežne padavine v regiji povzročajo težave v prometu in pri oskrbi z električno energijo. Interventne službe so na terenu in odstranjujejo nevarne veje, da bi preprečile nadaljnje nesreče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Trumpova administracija je zasegla dva sankcionirana tankerja, ki sta prevažala nafto, in napovedala načrte za selektivno odpravo sankcij. Vojska ZDA je po Trumpovem ukazu potopila domnevno plovilo, ki je prevažalo droge iz Venezuele. Laura Loomer je zahtevala odziv Bele hiše glede Tuckerja Carlsona in njegove teorije o Venezueli.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.