Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto razkril, da se venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores nahajata na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Trump je informacijo potrdil v telefonskem pogovoru za televizijo Fox News, kjer je izpostavil presenetljiv razvoj dogodkov v odnosih med državama. Ta premik sledi obdobju intenzivnih vojaških in diplomatskih pritiskov ZDA na venezuelski režim, vključno s preteklimi obtožbami o trgovini z mamili. Obenem je Trump zanikal navedbe, da bi se o vprašanju Madura pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom med njunim zadnjim telefonskim klicem, kar kaže na vzdrževanje ločenih diplomatskih poti z Moskvo glede latinskoameriškega vprašanja. Na dogajanje se je ostro odzvala nekdanja predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, ki je Trumpovo ravnanje označila za hinavsko. Pelosijeva je poudarila neskladje med pregonom Madura zaradi mamil in lanskoletno Trumpovo pomilostitvijo nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil prav tako obsojen zaradi vpletenosti v trgovino z drogami. Trenutno dogajanje nakazuje na morebiten preobrat v dolgoletni krizi, vendar podrobnosti o naravi bivanja Madura na ameriški ladji ostajajo nejasne.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Bele hiše so Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma, že odpeljali proti New Yorku, kjer mu bodo sodili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredno vojaško posredovanje. Trumpova administracija je Madura predhodno označila za vodjo kriminalne združbe, kar je Pentagonu omogočilo širši nabor vojaških možnosti za ukrepanje. Operacija se je zgodila po obdobju intenzivnega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA krepile svojo prisotnost v regiji in izvajale obsežne vojaške vaje ob venezuelskih mejah. Maduro, nekdanji voznik avtobusa, ki je na oblast prišel po smrti Huga Cháveza, je v odgovor na grožnje mobiliziral težko orožje in rakete, vendar to ni preprečilo ameriškega vdora. Po poročilih iz regije so ZDA sprožile val napadov, ki bi se lahko v prihodnjih dneh še okrepili, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično realnostjo v Južni Ameriki.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v letalsko bazo Stewart Air National Guard v New Yorku. Po poročanju ameriških medijev naj bi ameriška operacija zahtevala približno 40 življenj. Na spletu je zaokrožil posnetek Madura v lisicah in natikačih med 'Perp Walkom'. Satelitski posnetki razkrivajo obseg uničenja po ameriškem vojaškem posegu. Macron je 'sprejel na znanje' konec 'diktature'.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Delcy Rodriguez prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Sojenje Maduru zaradi narkoterorizma se je začelo v New Yorku, kamor so ga prepeljali skupaj z ženo. Rodriguezova je ZDA pozvala k sodelovanju, vendar je zavrnila trditve Trumpa in napovedala, da ne bo sodelovala z njim.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki prikazuje venezuelskega voditelja Nicolása Madura v prostorih ameriške vojne mornarice. Na posnetku je Maduro upodobljen z lisicami na rokah, oblečen v športno opremo, medtem ko v roki drži plastenko vode. Po dostopnih informacijah naj bi se Maduro nahajal na krovu ameriške desantne ladje USS Iwo Jima, ob njem pa je opaziti agenta ameriške agencije za boj proti drogam (DEA). Objava fotografije sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že pred časom obtožile vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in narkoterorizem. Čeprav avtentičnost fotografije in točne okoliščine domnevne aretacije še niso neodvisno potrjene s strani uradnih vladnih organov v Caracasu, Trumpova objava nakazuje na drastičen zunanjepolitični premik in morebiten konec Madurove dolgoletne vladavine v Venezueli. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost čaka na uradna pojasnila glede statusa venezuelskega voditelja.

Po aretaciji Nicolása Madura ZDA razmišljajo o vplivu na cene nafte, saj ima Venezuela največje zaloge nafte na svetu, Trump pa ne izključuje drugega udara v Venezueli. Poročajo tudi, da ZDA prevzemajo nadzor nad Venezuelo, Trump pa ne želi tvegati, da bi na oblast prišel nekdo drug. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, naj bi potrdila, da je pripravljena storiti vse, kar je potrebno.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike k izpustitvi pridržanega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto ostro obsodilo ameriško ravnanje, medtem ko se mednarodna skupnost glede legitimnosti vojaške akcije močno razhajata. Ukrajina je skupaj z Ekvadorjem izrazila polno podporo ameriškemu napadu na Venezuelo, kar kaže na globoko politično polarizacijo med zavezniki Washingtona in Moskve. Kljub podpori nekaterih držav pa so številni evropski politiki izrazili resne pomisleke glede morebitnih kršitev mednarodnega prava. Dogajanje v Venezueli se tesno prepleta z geopolitičnimi napetostmi v Evropi, saj Rusija in Ukrajina zavzemata nasprotna pola v skoraj vseh večjih mednarodnih sporih. Moskva ameriško posredovanje interpretira kot nezakonit poseg v suverenost države, medtem ko Kijev v ameriških akcijah vidi upravičen boj proti avtoritarnim režimom.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike rano zjutraj izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške enote med operacijo uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago pojasnil, da sta bila zakonca že prepeljana zunaj meja Venezuele, operacijo pa je opisal kot odločen poseg v državi. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Do vojaškega posredovanja je prišlo kmalu po tem, ko je Madurova administracija na ključnih točkah države namestila težko orožje in raketne sisteme. Ameriška stran je pred tem večkrat opozorila na svojo vpletenost v venezuelsko politično krizo, vendar se je operacija kljub temu zgodila nepričakovano hitro. Podrobnosti o trenutni lokaciji Madura in statusu venezuelskih vojaških sil po napadu za zdaj ostajajo neznane, prav tako še niso objavljena poročila o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežne napade na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške sile v okviru operacije zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju oba odstranile iz države. Podrobnosti o sami izvedbi napadov in trenutni lokaciji pridržanega Madura za zdaj ostajajo neznane, vendar je Trump napovedal skorajšnjo tiskovno konferenco, na kateri bo pojasnil več podrobnosti o dogajanju. Svetovni voditelji so se na novico o aretaciji odzvali z mešanimi občutki, medtem ko se mednarodna skupnost pripravlja na morebitne geopolitične posledice te nenadne vojaške akcije. Operacija predstavlja drastičen preobrat v ameriški zunanji politiki do Venezuele, ki je bila že vrsto let pod močnim diplomatskim in gospodarskim pritiskom Washingtona. Razvoj dogodkov v Caracasu spremljajo vse večje svetovne prestolnice, saj bi odstranitev Madura lahko pomenila popolno destabilizacijo ali pa nov začetek za to južnoameriško državo.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, kar predstavlja najnovejšo v dolgem nizu ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Napad se je zgodil po obdobju stopnjevanih napetosti, med katerimi je venezuelski predsednik Nicolas Maduro Washington večkrat pozval k miru in opozarjal pred »noro vojno«. Ameriška administracija je operacijo utemeljila kot del širše strategije proti režimu chavizma, medtem ko Caracas trdi, da gre za nezakonit poskus zrušitve legitimne oblasti. Zgodovina odnosov med državama je zaznamovana s številnimi obtožbami o vmešavanju. Že pokojni predsednik Hugo Chavez in njegov naslednik Maduro sta Združene države Amerike redno obtoževala podpore državnim udarom, vključno s tistim iz leta 2002, ko je bil Chavez za dva dni odstranjen s položaja. Trenutna vojaška akcija sledi odobritvi obveščevalnih operacij s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez označil za vnaprej obsojeno na neuspeh. Latinskoameriška regija tako ponovno postaja prizorišče neposrednega vojaškega posredovanja velesile, kar obuja spomine na hladnovojne operacije proti Castru in drugim levičarskim voditeljem.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Ameriške vojaške sile so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, Karakas, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in navedel, da sta bila zakonca Maduro po aretaciji izgnana iz države. Napad so spremljale močne eksplozije in sirene, deli prestolnice pa so zaradi poškodb infrastrukture ostali brez oskrbe z električno energijo. Predsednik Trump je v kratki izjavi izrazil ponos nad izvedeno akcijo v Karakasu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na venezuelsko vodstvo zaradi obtožb o vpletenosti v trgovino z drogami in vprašljive legitimnosti Madurovega režima. Na ulicah Karakasa so bili po napadu opazni tanki in okrepljena prisotnost vojaških sil. Washington je akcijo utemeljil kot nujno za stabilizacijo regije in boj proti narkokartelom, ki so po navedbah ameriške administracije delovali pod zaščito venezuelskega državnega vrha. Svetovna javnost z nestrpnostjo pričakuje podrobnejša pojasnila Bele hiše o nadaljnjih korakih v tej južnoameriški državi.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Ameriške vojaške sile so v soboto izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcijo je potrdil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je Madura in njegovo vlado obtožil neposredne vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami ter trdil, da je Madurov režim pomagal pri preplavljanju Amerike in Evrope s prepovedanimi substancami. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno stopnjevanje vojne proti narkoterorizmu, ki ogroža ameriško nacionalno varnost. Vojaška akcija je sprožila ostre odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Evropi, kjer kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti tuje države. Analitiki ocenjujejo, da Trumpovo ravnanje prinaša nepredvidljiva tveganja za svetovno politično stabilnost, saj gre za neposredno vojaško posredovanje proti voditelju suverene države. Kljub mednarodnim pomislekom Washington vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za zaustavitev kriminalnih dejavnosti, ki jih je po njihovih navedbah sponzoriral venezuelski državni vrh. Situacija v regiji ostaja napeta, saj se pričakujejo odzivi Madurovih zaveznikov in morebitni notranji nemiri v Venezueli.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli je Donald Trump sobotno vojaško operacijo označil za velik uspeh in ponudil nejasen načrt, da bo njegova administracija »vodila« Venezuelo. Medtem so poročali o prevozu Madura v New York. Poudarjena je bila dolga zgodovina ameriških vojaških intervencij in podpore diktaturam v Latinski Ameriki.