Plavi rak (Callinectes sapidus) se je udomačil v hrvaškem delu Jadrana in ogroža avtohtone vrste. Novinar HTV-ja je poročal o lovu na plavega raka v Ninski laguni, kjer ribiči v tihih nočeh iščejo primerke te invazivne vrste. Klimatske spremembe dodatno vplivajo na spreminjanje morskih habitatov.

Čeprav ima Hrvaška velik potencial za izkoriščanje sončne energije in je v samem evropskem vrhu, je po dejanski uporabi te energije na dnu evropskih držav. Letos je sonce prvič postalo največji posamični vir električne energije v Evropski uniji, a Hrvaška kljub temu uvaža elektriko, pridobljeno s sončno energijo, iz Madžarske.

Vernike v nemškem mestu Rottweil je iz cerkve Uskrsnuća Isusova pregnal neprijeten vonj, ki ga povzročajo kune. Smrad je bil tako močan, da je onemogočil obred svete maše. Težave z vonjem trajajo že približno osem dni.

Podravka Agri je na svojih posestvih Belje v Baranji zagnala tri nove sončne elektrarne. Skupna vrednost investicije presega milijon evrov. Z novimi elektrarnami si bo podjetje zagotovilo več kot 25 odstotkov potrebne energije.

V enem dnevu so uslužbenci zavetišča 'Prijatelji' iz Čakovca iz romskega naselja Kuršanec rešili 37 psov. Od leta 2018 so iz romskih naselij v Medžimurju rešili že več kot 900 psov, vendar opozarjajo, da je stanje še vedno izven nadzora. Pes Rex se je po enem letu vrnil domov.

Italija se sooča z resno grožnjo izgube obalnega območja zaradi podnebnih sprememb. Po poročilih naj bi država do leta 2050 izgubila do 20 odstotkov svojih plaž, do leta 2100 pa kar 40 odstotkov. Najbolj ogrožene so obale severnega Jadrana in Sardinije, poleg tega pa je ogroženih tudi 10 odstotkov kmetijskih zemljišč. Vzrok za izginjanje plaž je dvig morske gladine, poplave in erozija tal.

V vzhodni Hercegovini je bil prebit 12,2 kilometrov dolg tunel, ki je del vodno-energetskega projekta Gornji horizonti. Projekt predvideva preusmeritev dela voda, kar bi lahko povzročilo večje ekološke posledice v pritokih in porečju reke Neretve. V izgradnjo tunela je bilo vloženih 67 milijonov evrov.

V Bratislavi je izbruhnil požar v naftni rafineriji, ki pripada madžarski skupini MOL in predeluje rusko nafto, ki se uvaža po naftovodu "Družba". To je že tretji požar v evropskih rafinerijah ta teden, ki predelujejo rusko nafto. Pred tem je do eksplozije prišlo v romunskem mestu Ploiesti v rafineriji Petrotel-Lukoil.

V puščavi Pilbara v Zahodni Avstraliji so našli velik kos gorečih odpadkov, za katerega lokalna policija domneva, da gre za vesoljski odpadek, ki je ponovno vstopil v Zemljino atmosfero.

Na Velebitu je bilo slovesno odprto novo planinsko zavetišče Skorpovac, ki bo služilo kot pomembna točka na Premužićevi poti in Velebitski planinski poti. Zavetišče je bilo odprto po tem, ko je staro zavetišče na istem mestu uničil požar. Novo zavetišče so odprli predsednik Hrvatskega planinskega saveza Darko Berljak in odposlanec ministra za turizem in šport.

Oko 900 milijonov najrevnejših ljudi na svetu, kar predstavlja približno 80 odstotkov te populacije, je neposredno izpostavljenih nevarnostim, povezanim s podnebnimi spremembami, ki jih še poslabšuje globalno segrevanje. Združeni narodi opozarjajo, da to breme neenakomerno prizadeva te ljudi, pri čemer so polovica prizadetih mladoletniki.

V Nemčiji se je povečalo število kraje kablov in sabotaž na polnilnih postajah za električna vozila. Operaterji poročajo o naglem porastu tovrstnih incidentov v primerjavi s prejšnjimi leti. EnBW, največji nemški operater polnilnih mrež, je letos zabeležil že več kot 900 kraje kablov.

Hrvaška v letu 2023 ni zmanjšala izgub vode v javnem vodovodnem sistemu. Izgube, torej razlika med zajetimi in dobavljenimi količinami, ostajajo na 51 odstotkih, enako kot leto prej. Od 502 milijonov kubičnih metrov zajete vode iz odprtih vodotokov in podzemnih voda je bila le polovica dobavljena gospodinjstvom in poslovnim subjektom.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za književnost leta 2025. Švedska akademija je razglasila dobitnika, kar pomeni, da je po Imreju Kertészu ponovno madžarski avtor prejel to prestižno nagrado.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2025 za razvoj metalorganskih struktur (MOF), ki se lahko uporabljajo za zajemanje ogljikovega dioksida, pridobivanje vode iz zraka v puščavah, shranjevanje strupenih plinov in kataliziranje kemijskih reakcij.

Hrvaški Fond za zaščito okolja in energetsko učinkovitost ponovno odpira javni poziv za sofinanciranje vgradnje fotonapetostnih elektrarn v družinskih hišah. Za ta program je na voljo 20,5 milijona evrov, kar je dvakrat več kot prvotno načrtovano. Poziv je bil začasno zaprt v začetku septembra, a so ga zaradi velikega zanimanja ponovno odprli danes.

Izdelki, ki jih Bosna in Hercegovina izvaža v Evropsko unijo, bi se lahko od leta 2026 podražili do 20 odstotkov. Razlog je davek na ogljikov dioksid (CO₂), ki ga bo EU uvedla, saj BiH večino električne energije pridobiva iz fosilnih goriv, ki proizvajajo velike količine CO₂.

Na sušnem severnem delu Kitajske delavci obrezujejo grmovnice goji jagod, ki rastejo v senci tisočih sončnih panelov. Elektrarna z močjo 1 gigavata v severozahodni regiji Ningxia je del omrežja, ki se razprostira po severni in zahodni Kitajski in s senco sončnih panelov poskuša zaustaviti širjenje puščav.

Etiopija je uradno odprla največjo hidroelektrarno v Afriki, imenovan projekt bo proizvedel 5,15 gigavatov elektrike. Hkrati je hrvaško podjetje Končar GIM podpisalo dve novi pogodbi z norveško energetsko družbo Statkraft za obnovo generatorjev v dveh hidroelektrarnah na Švedskem. Posel je povzročil skoraj 20-odstotno rast vrednosti Končarjevih delnic.

Strokovnjaki Inštituta Schmidt Ocean so v bližini Južnih Sendvičkih otokov, na globini približno dva kilometra pod ledeno površino, opazili nenavadno bitje. Posneli so velikanskega globokomorskega pajka, ki se plazi po dnu Južnega oceana. Kljub zastrašujočemu videzu naj ne bi bil nevaren.