Hrvaški založniki in novinarji se srečujejo s številnimi tožbami, saj je trenutno aktivnih najmanj 752 tožb, večinoma zaradi odškodnin. Raziskava DZNAP-a je pokazala, da se institut popravka objavljenih informacij zlorablja, kar otežuje položaj novinarjev. Skupna vrednost tožb presega 4,1 milijona evrov.

Protesti 'Brez kraljev' proti politiki Donalda Trumpa so se razširili po Združenih državah Amerike, z demonstracijami v več kot 2600 mestih. Milijoni Američanov so se udeležili protestov, da bi izrazili nasprotovanje Trumpovi politiki, ki jo dojemajo kot avtoritarno. Zaradi obsežnosti protestov so republikanski guvernerji v nekaterih državah aktivirali nacionalno gardo. Protesti so potekali tudi v New Yorku, Atlanti in Washingtonu.

Subramanyam "Subu" Vedam je bil po 43 letih zapora izpuščen na prostost, potem ko so novi dokazi potrdili njegovo nedolžnost glede umora. Kljub temu pa se sedaj sooča z možnostjo deportacije iz Združenih držav Amerike, kar podaljšuje njegovo bitko za svobodo.

Rusko sodišče je Sergeja Audalcova, voditelja radikalne levice, obsodilo na šest let zapora zaradi »opravičevanja terorizma«. Audalcov, ki je v priporu od januarja 2024, se bo na odločitev pritožil in napovedal gladovno stavko. Leta 2023 je v članku nasprotoval aretaciji članov marksistične skupine iz Ufe, saj je menil, da so obtožbe o terorizmu neutemeljene. Pred tem je sodišče v Jekaterinburgu obsodilo člane te skupine na zaporne kazni od 16 do 22 let, ker naj bi s preučevanjem marksističnih del prišli do zaključka, da je revolucija v Rusiji nujna.

V Turčiji so v zvezi z nogometno stavno afero aretirali dodatne osebe. Med njimi je tudi nekdanji podpredsednik kluba Galatasaray Istanbul. V afero naj bi bilo vpletenih več kot 1500 igralcev, sodnikov in uradnikov.

FK Sarajevo je izrazil ostro nestrinjanje zaradi poteze poslovnega partnerja, ki je brez vednosti kluba posodil avtobus, ki ga uporablja FK Sarajevo, ekipi Hapoel Tel Aviv. Klub je sporočil, da s tem niso zadovoljni.

Odbor za nadzor predstavniškega doma ameriškega kongresa je prejel prvi sklop dokumentov iz zapuščine pokojnega obsojenega spolnega prestopnika Jeffreya Epsteina. Dokumenti, ki jih je odbor zahteval s pozivom konec avgusta, vključujejo tudi kopijo domnevne "knjige rojstnih dni". Republikanci v odboru pričakujejo, da bodo dokumenti pripomogli k razjasnitvi okoliščin Epsteinovih zločinov.

Zvonko Burić, bivši upravitelj gozdne uprave Otočac in član HDZ, je bil na zagrebškem županijskem sodišču nepravnomočno obsojen na 10 mesecev zapora. Obsojen je bil zaradi tega, ker je od lastnika podjetja za predelavo lesa iz Zagreba zahteval podkupnino za podpisovanje naloga za prevoz bukovega lesa. Burić naj bi dejal: "Od zdaj ne boš več nakladal brez mene."

Italijanska policija je zasegla delnice v vrednosti 1,3 milijarde evrov, ki pripadajo večinskemu lastniku podjetja Campari, Lagfinu. Zaseg je bil izveden zaradi preiskave suma davčne utaje pri prevzemu italijanske podružnice. Skupina naj bi se izognila plačilu davkov v višini približno 1,3 milijarde evrov.

Na referendumu so slovenski volivci zavrnili zakon o pomoči pri umiranju. Za zavrnitev zakona je morala glasovati nadpolovična večina, pri čemer je moralo biti proti vsaj petina vseh vpisanih volivcev, kar je bilo tudi doseženo.

Policija je zaradi požara v zgradbi Vjesnika v Zagrebu kazensko ovadila dva 18-letnika in ju predala v pripor. Po neuradnih informacijah naj bi bil motiv za dejanje izziv, ki kroži na družbenem omrežju TikTok.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

Srbski minister za kulturo Nikola Selaković je ostro obsodil okroglo mizo o Jasenovcu, ki je potekala v hrvaškem saboru. Selaković je dogodek označil za "bahavo izkrivljanje resnice o enem najstrašnejših zločinov 20. stoletja". Polemike so se pojavile, ker naj bi bil Jasenovac predstavljen kot delovni tabor z delavnicami za dijake, kar je v Srbiji sprožilo ostre obsodbe in označilo dejanje za nevarno izkrivljanje zgodovine.

Predsednik črnogorskega parlamenta Andrija Mandić je izjavil, da je treba sedanjo ustavo, ki jo je sprejela ena parlamentarna večina, prilagoditi sedanjosti in spremeniti status srbskega jezika. Poslanka CIVIS-a Maja Vučelić pa je opozorila, da tema, ki jo Mandić izpostavlja, preusmerja pozornost od evropskih obveznosti.

Na občinskem sodišču v Vinkovcih se je nadaljevalo sojenje Mariu Banožiću, bivšemu ministru obrambe, zaradi prometne nesreče, v kateri je umrl Goran Šarić. Sodišče je zavrnilo zahtevo Banožićeve obrambe. Prometni izvedenec je izjavil, da je Banožić vozil okoli 100 km/h. Priča je povedala, da je na mestu nesreče doživela nekaj, česar še nikoli ni.

Francoska agencija za varstvo podatkov CNIL je spletnega trgovca s hitro modo Shein kaznovala s 150 milijoni evrov zaradi nepravilne uporabe spletnih piškotkov in zbiranja podatkov o potrošnikih brez njihovega soglasja. Shein se je na odločitev pritožil in jo označil za politično motivirano.

SDP bo v jesensko zasedanje sabora vložila predlog sprememb kazenskega zakonika, ki bi kriminaliziral uporabo pozdrava »Za dom spremni«. Stranka meni, da je uporaba tega pozdrava v javnosti postala preveč normalna, zato predlaga uvedbo zaporne kazni za njegovo uporabo.

Hrvaška in Črna gora naj bi bili blizu rešitve nekaterih medsebojnih sporov, ki vključujejo izplačilo odškodnin hrvaškim internirancem v nekdanjem taborišču Morinj. O drugih odprtih vprašanjih še ni dogovora, denimo o ladji Jadran.

Savo Minić, kandidat za premierja Republike Srbske, je po posvetovanjih s strankami vladajoče koalicije napovedal nadaljevanje dosedanje politike. V Podgorici se bo nadaljevala prekinjena seja skupščine, na kateri bodo obravnavali 14 odločitev. V Stocu pa je sporen Zakon o građenju, na katerega se sklicujejo pri prijavah v zvezi z gradnjo harema, saj naj bi bil zakon odpravljen že pred 15 leti.

Podjetja v lasti Elona Muska, vključno s xAI, so vložila tožbo proti podjetjema Apple in OpenAI, razvijalcu ChatGPT, zaradi domnevnega nezakonitega dogovarjanja, katerega cilj je omejevanje konkurence na trgu umetne inteligence. Tožba trdi, da Applova integracija ChatGPT v iPhone ovira konkurenco in da podjetji delujeta v smeri ohranjanja monopola.