APDEJT.si

Hamas je objavil imena 20 izraelskih talcev, ki jih bo izpustil v zameno za palestinske zapornike. Izraelske obrambne sile so potrdile, da je Hamas Rdečemu križu v Gazi predal prvih sedem talcev. Med njimi je tudi državljan Srbije, Alon Ohel. V okviru dogovora naj bi bilo izpuščenih skoraj 2000 palestinskih zapornikov, med njimi 250 obsojenih na dosmrtni zapor.

Evropska unija je začela uvajati nov sistem vstopa/izstopa (EES) na svojih mejah, ki bo zajemal biometrične podatke (fotografije obraza in prstne odtise) državljanov držav nečlanic schengenskega območja. Sistem bo postopoma nadomestil tradicionalne žige v potnih listih do leta 2026 in naj bi okrepil varnost meja. Potniki, vključno z britanskimi vozniki, lahko pričakujejo zamude pri prečkanju meja zaradi novega postopka.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

Pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi so propadla, saj sta se ameriška in izraelska delegacija umaknili iz Dohe na posvetovanja po odgovoru Hamasa. To odločitev je potrdil ameriški odposlanec Steve Witkoff, kar nakazuje, da Hamas ne želi prekinitve ognja. Vse kaže na skorajšnjo veliko izraelsko ofenzivo v Gazi.

V ruskem napadu na Kijev je umrlo najmanj osem ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 20 je ranjenih. Ukrajina priznava ruski vdor v ključno regijo, a zanika izgubo dveh vasi. Kremelj je ponovno izključil možnost prisotnosti Natovih sil v Ukrajini za končanje vojne.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Madžarski premier Viktor Orban se je pogovarjal z Donaldom Trumpom, pripravljajo pa se tudi na srečanje med Trumpom in Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Govori se o drugem mirovnem vrhu med Trumpom in Putinom v Budimpešti v dveh tednih. Zelenski je izjavil, da so ruski droni napadli njegovo rojstno mesto v Ukrajini. Telefonski pogovor med Putinom in Trumpom bi lahko spodbudil obnovitev mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu.

Izrael je obtožil Hamas kršenja premirja in izvedel napade na območju Gaze, pri čemer naj bi izraelske letalske sile napadle območje Rafe. Palestinski viri so poročali, da je izraelska mornarica močno obstreljevala obalo. Hamas je zanikal obtožbe ZDA o načrtovanju kršitve premirja. Po podatkih medijske pisarne v Gazi naj bi Izrael od 1. oktobra zagrešil 47 kršitev premirja, v katerih je umrlo 38 Palestincev.

Donald Trump je ukazal obnovo testiranja jedrskega orožja v ZDA, s čimer naj bi se država postavila ob bok Rusiji in Kitajski. Kot razlog za to odločitev je navedel njune programe razvoja jedrskega orožja. Trump je obrambno ministrstvo pozval k takojšnji izvedbi testiranj.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Med veliko vojaško vajo Bundeswehra v Erdingu je prišlo do streljanja, ko je nemška policija zaradi nesporazuma in napačne interpretacije situacije streljala na vojaka, ker so ga zamenjali za terorista. V incidentu je bila uporabljena bojna municija.

Ukrajinska energetska družba Naftogaz je podpisala prvi sporazum o uvozu plina iz Azerbajdžana, saj so se zaloge plina zmanjšale na najnižjo raven v zadnjih enajstih letih zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo. Medtem pa ruske sile poročajo o uničenju zahodnega sistema zračne obrambe Patriot in dveh radarjev v Starokonstantinovu z raketami Kindžal. Ukrajinski vojak Igor Lucenko je izrazil zaskrbljenost nad razmerami, češ da ruska taktika deluje in da ukrajinska država "počasoma, a neizprosno kopni".

Indijski obrambni minister Rajnath Singh je na srečanju obrambnih ministrov ASEAN-Plus (ADMM-Plus) izpostavil forum kot temelj miru in stabilnosti v Indo-Pacifiku ter predstavil indijsko vizijo MAHASAGAR za vključujočo varnost. Ob robu srečanja se je Singh srečal tudi s singapurskim obrambnim ministrom Chan Chun Singom, s katerim sta razpravljala o širitvi dvostranskih obrambnih vezi.

Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije CIE v Venezueli. Nicolas Maduro je ZDA obtožil načrtovanja državnega udara s pomočjo CIE. Operacije naj bi bile usmerjene proti venezuelskim narkokartelom. Trump razmišlja tudi o kopenskih operacijah proti narkokartelom.

Med obiskom v Južni Koreji je Trump izpostavil korejsko-ameriško partnerstvo pri oživljanju ameriške ladjedelništva, pri čemer je Hanwha Philly Shipyard označil za ključnega igralca. Poročali so tudi, da bi lahko bil v Južni Koreji dokončan dogovor o ameriškem lastništvu TikToka. Med vrhom v Gyeongjuju je bila Trumpu v čast pripravljena posebna pojedina s korejsko kulinariko in kulturo. Trump pa je med srečanjem APEC pozabil na Armenijo, ko je govoril o mirovnih sporazumih.

Sestanek hrvaških nujnih služb je razkril porazno ugotovitev: v Sloveniji ni jasno določeno, kdo je odgovoren za reševanje na morju. V primeru požara na ladji ni znano, kdo poveljuje, niti Obalna straža nima vpogleda v operativnost drugih enot. Kot je bilo poudarjeno, so morali dvakrat prepustiti reševanje italijanskim kolegom, kar je sramotno za državo, ki se promovira kot turistična destinacija, a nima osnovnih postopkov. Posledice te nesposobnosti lahko vodijo v smrt ljudi.

V regiji Harkov je bil ubit poveljnik ruskega motoriziranega strelskega polka, polkovnik Lebedev, med nadzorom ofenzivnih operacij v bližini mesta Volčansk. Medtem je hrvaška podjetje Orqa uradno predstavilo svoje domače proizvedene FPV-dronove, ki se že uporabljajo na ukrajinskem bojišču, in vstopajo v oborožitev hrvaške vojske.

Rusija je ocenila, da je malo verjetno, da bi se srečanje med predsednikoma Rusije in Ukrajine, Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, zgodilo konec avgusta. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova bi se takšno srečanje lahko zgodilo le kot zadnji korak k mirovnemu sporazumu. Medtem je ukrajinski predsednik Zelenski podpisal zakona o podaljšanju vojnega stanja in splošne mobilizacije do 5. novembra. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da se bo srečanje med Putinom in Zelenskim zgodilo, omenil pa je tudi 50-dnevni "ultimatum" Rusiji. Britanski uradniki so opazili spremembo v Trumpovem stališču do vojne v Ukrajini in upajo na konkretne korake k miru med njegovim srečanjem z evropskimi voditelji na Škotskem, vendar Kremlj ostaja zadržan.