Izraelski talec, ki je bil oktobra izpuščen, je na izraelski televiziji izjavil, da je bil med dveletnim ujetništvom v Gazi izpostavljen spolnemu nasilju. Gre za prvega moškega, ki je javno izrekel takšno obtožbo.
Cristiano Ronaldo je izrazil željo po srečanju z Donaldom Trumpom, saj meni, da je ameriški predsednik oseba, ki lahko pomaga. Ronaldo je v intervjuju razkril, da je goreč občudovalec Trumpa in da mu je všeč, ker Trump 'poskrbi, da se stvari zgodijo'.
Papež Leo se je v Vatikanu srečal s palestinskim predsednikom Abasom in razpravljal o nujnosti pomoči Gazi ter rešitvi dveh držav. To je bilo njuno prvo srečanje v živo. Abas se je decembra 2024 že srečal s predhodnikom papeža Lea, papežem Frančiškom.
Hyundai bo razširil svoj evropski testni center v Rüsselsheimu z investicijo 150 milijonov evrov, kar poudarja pomembnost temeljitega testiranja avtomobilov pred lansiranjem na trg. Rüsselsheim tako ostaja pomembna lokacija za avtomobilsko industrijo.
Aleksandar Vučić se je po prejemu poročila Evropske komisije o napredku Srbije sestal z Andreasom fon Bekeratom in ocenil, da poročilo predstavlja mnenje in videnje EK. Pri tem je priznal del krivde za negativne ocene. Poudaril je, da so nekatere države EU uvedle sankcije Srbiji, ter komentiral napad na Milana Bogdanovića pred skupščino, o katerem se je po njegovem mnenju molčalo.
Nancy Pelosi, nekdanja predsednica predstavniškega doma ZDA, je napovedala, da se prihodnje leto ne bo potegovala za ponovno izvolitev v kongres. Pelosi, ki je edina ženska, ki je kdaj služila kot predsednica predstavniškega doma, se poslavlja po skoraj štirih desetletjih službovanja.
Novo poročanje CNN poudarja mešane odzive judovskih Newyorčanov na zmago Zohrana Mamdanija na županskih volitvah, od 'mazel tov' do zadržanosti. Senator Chuck Schumer, vpliven judovski politik, ni podprl Mamdanija in ni razkril, koga je volil.
V nemškem mestu Hanau so neznanci po številnih avtomobilih in hišnih stenah narisali svastike s človeško krvjo. Policija preiskuje ozadje dejanja, a motiv ostaja neznan. Število vozil, ki so bila poškodovana, je precejšnje.
Po izvolitvi Zohrana Mamdanija za župana New Yorka je izraelski minister pozval Jude, naj se izselijo iz mesta, in dejal, da New York ne bo nikoli več enak. Izraelski obrambni minister je tudi ukazal, da se območje med Izraelom in Egiptom razglasi za zaprto vojaško cono.
Nancy Pelosi, zaslužna govornica, se po 38 letih v kongresu ne bo potegovala za ponovno izvolitev v ameriški predstavniški dom. S tem se končuje njena izjemna kariera, v kateri je bila prva ženska na položaju predsednika predstavniškega doma in ena najvplivnejših oseb v ameriški politiki.
Samostojna demokratska srbska stranka (SDSS) je sporočila, da so na Facebook strani stranke objavljeni komentarji, ki vsebujejo grožnje s smrtjo predsedniku stranke, Miloradu Pupovcu. Grožnje so bile prijavljene policiji.
Dragan Čović, predsednik HDZ in namestnik predsedujočega Doma narodov, je izjavil, da bo aktualna oblast v Bosni in Hercegovini ostala na oblasti do naslednjih volitev. Poudaril je, da bi bila vsaka druga rešitev anarhija. Čović je tudi omenil, da lahko razgovor z Miloradom Dodikom prinese samo pozitivne rezultate.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Južna Afrika ne bi smela biti del skupine G20 in da bo izpustil vrh, ki bo potekal v Johannesburgu. Trump je Južno Afriko ostro napadel na poslovnem forumu v Miamiju in dejal, da ne bo prisostvoval vrhu G20, ki bo kasneje ta mesec.
Albanski forum je pisal ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Albanijo in Kosovom, ter zahteval zagotovljeno zastopanost Albancev v Skupščini Črne gore. Poudarjajo, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Nik Đeljošaj je opozoril na evropsko prakso, kjer imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji, ki predstavljata manj kot 0,5 odstotka prebivalstva, zagotovljenega poslanca. Hkrati je EU ponovno odprla vprašanje širitve, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.
Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.
Evropska unija želi sprejeti nove članice, vendar poročilo iz Bruslja kaže na velike razlike med državami kandidatkami, med katerimi je tudi Bosna in Hercegovina. Zadnjih 12 let ni bila sprejeta nobena nova država, kar odpira ključna vprašanja o prihodnji širitvi.
Šef Delegacije Evropske unije v Beogradu, Andreas von Beckerath, je Srbiji sporočil, da mora svojo strateško usmerjenost k pridružitvi Evropski uniji dokazati z vidnimi rezultati v Bruslju. Poudaril je, da mora Srbija izpolniti prevzete obveznosti.
Madžarski premier Viktor Orbán je s številčno delegacijo odpotoval v Združene države Amerike, kjer se je pripravljal na srečanje s predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. Orbán je pred odhodom izjavil, da si želi odpreti novo poglavje v odnosih med Madžarsko in ZDA ter vzpostaviti strateško partnerstvo. Med temami pogovorov so bile napovedane tudi Ukrajina in gospodarske zadeve.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki Mešihata Islamske skupnosti, s katerimi je razpravljal o položaju in pravicah muslimanov na Hrvaškem. Dotaknili so se tudi položaja Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Predstavniki Islamske skupnosti so izrazili zadovoljstvo z doseženo ravnijo pravic muslimanov na Hrvaškem, vključno z verskimi in izobraževalnimi.
Ukrajina je ponovno začela uvažati plin preko plinovoda, ki poteka skozi Balkan in Grčijo, da bi podprla ogrevalni in elektroenergetski sistem med zimo. To je posledica resnih škod, ki so jih povzročili okrepljeni ruski napadi. Rusija je oktobra okrepila napade na ukrajinski plinski sektor, zaradi česar je Kijev izgubil najmanj polovico lastne proizvodnje plina, zato mora uvoziti dodatne 4 milijarde kubičnih metrov plina.