Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Približno 140 afganistanskih migrantov, ki so bili pridržani v pakistanskih zaporih, se je vrnilo v domovino. Po izpustitvi so jih sprejeli na mejnem prehodu Spin Boldak, kjer so jim oblasti zagotovile registracijo, pomoč in podporo pri repatriaciji. Ministrstvo za begunce in repatriacijo (MoRR) je potrdilo prihod migrantov 28. avgusta 2025.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Med obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji sta državi sklenili pomemben sporazum o jedrski energiji, ki naj bi spodbudil jedrsko energijo v Londonu in jo usmeril na pot proti 'zlati dobi' jedrske energije. Britanska vlada je v zadnjih mesecih začela obsežno kampanjo za širitev jedrske energije.

Ameriški State Department je odobril prodajo do 3350 zračnih raket dolgega dosega ERAM Ukrajini, skupaj z opremo, za približno 825 milijonov dolarjev. Ukrajinska vlada namerava te rakete uporabiti za obrambo. Agencija za sodelovanje na področju varnosti (DSCA), ki deluje v okviru ameriškega obrambnega ministrstva, je sporočila, da je bila ta morebitna prodaja odobrena.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Domnevna severnokorejska hekerska skupina Kimsuky je uporabila orodje ChatGPT za ustvarjanje ponarejene vojaške izkaznice, ki jo je uporabila pri kibernetskem napadu na obrambno ustanovo v Južni Koreji. Strokovnjaki za kibernetsko varnost poročajo, da so napadalci s pomočjo umetne inteligence izdelali lažno osebno izkaznico južnokorejske vojske. Skupina Kimsuky je že prej bila povezana z vohunskimi aktivnostmi proti Južni Koreji.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Afganistanske oblasti so poklicale pakistanskega veleposlanika v Kabulu na zagovor zaradi domnevnih pakistanskih vojaških napadov v provincah Nangarhar in Khost. Afganistanske oblasti trdijo, da so napadi povzročili smrt najmanj treh ljudi in ranili sedem. Pakistan se na obtožbe še ni uradno odzval, Afganistan pa ni predložil dokazov.

Predsednik ZDA Donald Trump se je v Ovalni pisarni Bele hiše prvič srečal s pakistanskim premierjem Šehbazom Šarifom in generalom Asimom Munirjem, kjer so razpravljali o regionalni varnosti in drugih vprašanjih. To srečanje predstavlja preobrat glede na prejšnja kritična stališča predsednika Trumpa do Pakistana.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je napovedal udeležbo na kitajski vojaški paradi, kjer naj bi se pridružil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Pričakuje se, da bo Kim za potovanje v Peking uporabil svoj osebni, neprebojni vlak. Kitajska je na dogodek povabila tudi Daniela Andrewsa in Boba Carra.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Premier Narendra Modi je prispel v Tokio na dvodnevni uradni obisk, kjer se je udeležil 15. indijsko-japonskega letnega vrha. Indijska diaspora v Tokiu ga je pričakala z navdušenjem in izrazila ponos. Japonski umetniki so pripravili kulturne predstave ob njegovem prihodu.

Poveljnik bangladeških letalskih sil, maršal Hasan Mahmood Khan, se je v Islamabadu sestal s pakistanskim kolegom, maršalom Zaheerjem Ahmedom Babarjem Sidhujem. Glavna tema pogovorov je bila krepitev obrambnega sodelovanja med državama, s poudarkom na morebitnem bangladeškem nakupu pakistanskih lovskih letal JF-17 Thunder. Gre za pomemben premik v vojaških odnosih med državama, ki sta v preteklosti imeli zapletene odnose. Med obiskom je pakistanska stran delegaciji predstavila najnovejše dosežke svojih letalskih sil in tehnološki napredek pri razvoju vojaške opreme. Čeprav uradna pogodba o nakupu še ni bila podpisana, obe strani napovedujeta poglobitev strateškega partnerstva na področju letalstva. Bangladeš s tem korakom raziskuje možnosti za posodobitev svoje flote, hkrati pa Pakistan išče nove trge za svojo obrambno industrijo, ki jo razvija v sodelovanju s Kitajsko.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je odzval na kritike glede njegovega spomina, potem ko ga je guverner Wes Moore posredno izzval. Hkrati je guvernerka ameriške centralne banke (Fed) Lisa Cook vložila tožbo proti Trumpu zaradi njegovega poskusa, da jo odstavi s položaja. Cook trdi, da je Trumpov poskus nezakonit in ogroža neodvisnost centralne banke. Sodnik je tudi blokiral Trumpovo odpustitev vodje Voice of America. Medtem pa Trumpov namestnik JD Vance zagotavlja, da je Trump v dobri formi in pripravljen voditi državo, vendar je pripravljen prevzeti vlogo v primeru "grozljive tragedije".