Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo najmanj 40 ljudi. Preiskovalci sumijo, da so kresničke na steklenicah šampanjca povzročile požar. Medtem pa so identificirali več žrtev, medtem ko skupnost žaluje.

Ameriške posebne enote, po poročanju medijev gre za elitno enoto Delta Force, so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle odmevno operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Novico o aretaciji je prek družbenih omrežij potrdil ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da sta oba v ameriškem pridržanju. Operacija je bila rezultat večmesečnega načrtovanja, ki je vključevalo obveščevalne podatke agencije CIA in vaje na replikah objektov. Po navedbah virov, ki jih povzemata BBC in CBS, je misija potekala pod okriljem poveljstva za specialne operacije ameriške vojske. Čeprav ameriško ministrstvo za obrambo uradno ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila kažejo na visoko stopnjo usklajenosti pri vdoru v objekt. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki so se stopnjevala vse od konca leta 2025.

Ameriška igralka in pevka Dove Cameron ter pevec italijanske rock skupine Mneskin Damiano David sta uradno potrdila svojo zaroko po dveh letih razmerja. Novico, o kateri se je v medijih ugibalo že dlje časa, je zvezdnica Disneyjevih kanalov potrdila z objavo na družbenih omrežjih, kjer je razkazala velik diamantni prstan. David, ki je s svojo skupino zaslovel po zmagi na tekmovanju za pesem Evrovizije, in Cameronova veljata za enega najbolj izpostavljenih parov v svetu zabavne industrije. Čeprav so mediji o njuni poroki ugibali že od lanske jeseni, ko so igralko prvič opazili z novim nakitom, sta se zvezdnika odločila novico uradno potrditi šele sedaj. Njuno razmerje se je začelo kmalu po tem, ko sta se spoznala v okviru glasbenih dogodkov, kjer sta oba nastopala kot uveljavljena umetnika.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja izbruhnil katastrofalen požar, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Ogenj je zajel nabito poln bar Le Constellation v kletnih prostorih objekta, kjer so mladi obiskovalci praznovali prihod novega leta. Po navedbah prič in lokalnih oblasti je do hitrega širjenja ognja prišlo le dve uri po polnoči, kar je praznovanje v trenutku spremenilo v tragedijo. Preiskovalci vzrok požara še vedno ugotavljajo, vendar prve domneve kažejo na uporabo pirotehničnih sredstev oziroma namiznih ognjemetov ob strežbi šampanjca. Policijski poveljnik kantona Valais Frederic Gisler je potrdil, da poteka zahtevna identifikacija žrtev, medtem ko je državna tožilka Beatrice Pilloud izključila možnost terorističnega napada. Tragedija je globoko pretresla švicarsko javnost, smučarka Camille Rast pa je napovedala, da bodo prihajajoče tekme svetovnega pokala posvečene spominu na žrtve te nesreče.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka na zgodovinski slovesnosti v mestni hiši. Mamdani, ki je pakistansko-ameriškega porekla, je postal prvi musliman in prvi Američan južnoazijskih korenin na tem položaju. Slovesnosti so se udeležili vidni politiki, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je v svojem nagovoru poudarila, da Mamdanijev prihod pomeni začetek novega obdobja za mesto. Takoj po prevzemu mandata je novi župan začel z odločnimi ukrepi, saj je preklical več izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki se je ob koncu mandata soočal z obtožnico. Mamdani, ki zagovarja demokratični socializem, je prisego opravil v spremstvu soproge Rame Duwaji, slovesnost pa je z nastopom popestril več kulturnih izvajalcev. Njegov mandat prinaša premik v mestni politiki, saj se je v svoji kampanji in prvih urah vodenja osredotočil na korenite socialne in administrativne reforme v enem največjih svetovnih metropol.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka. 34-letni demokratični socialist indijskega porekla je s tem postal prvi muslimanski voditelj največjega ameriškega mesta v zgodovini. Mamdani je prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je prisegel na Koran pred generalno tožilko zvezne države New York Letitio James. Kasneje je sledila še javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, ki jo je vodil senator Bernie Sanders. V svojem nastopnem govoru je Mamdani obljubil ambiciozno in drzno vodenje mesta, pri čemer se namerava osredotočiti na reševanje stanovanjske krize in izboljšanje cenovne dostopnosti življenja za delavski razred. Poudaril je, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom in da namerava individualizem nadomestiti s kolektivizmom. Njegov prevzem funkcije označuje pomemben politični premik v mestu, saj je napovedal agresivno agendo progresivnih reform, ki vključujejo večjo obdavčitev bogatih in širitev javnih storitev.

Po katastrofalnem požaru v Crans-Montani poteka identifikacija žrtev, pri čemer šest ljudi še vedno ni identificiranih. Na stotine ljudi se je zbralo na tihi žalni slovesnosti v počastitev umrlih. V Sionu je bila opravljena maša za žrtve, medtem ko prebivalci izražajo globoko žalost in prizadetost nad tragedijo.

Mali je po dramatični tekmi z desetimi igralci premagal Tunizijo s 3:2 po izvajanju enajstmetrovk in se uvrstil v četrtfinale afriškega pokala narodov 2025. Odločilno enajstmetrovko je zadel El Bilal Toure.

Novoletno praznovanje v luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je sprevrglo v tragedijo, ko je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 izbruhnil silovit požar v baru Le Constellation. Po zadnjih podatkih švicarskih oblasti je v ognjenih zubljih umrlo najmanj 40 ljudi, približno 115 oseb pa je bilo poškodovanih, mnoge med njimi huje. Bar je bil v času nesreče poln mladih ljudi, ki so praznovali prihod novega leta, ko se je ogenj hitro razširil po objektu. Preiskovalci so ugotovili, da so požar povzročile iskrilne svečke na torti ali v sklopu praznovanja, ki so zanetile ogenj v notranjosti bara. Švicarsko tožilstvo je že sprožilo preiskavo proti vodstvu lokala zaradi morebitne odgovornosti za varnostne pomanjkljivosti. Reševalne ekipe in gasilci so se na prizorišče odzvali hitro, vendar je bila intenzivnost ognja prevelika, da bi preprečili visoko število žrtev. Med poškodovanimi so tudi tuji državljani, med njimi vsaj en državljan Avstralije. Identifikacija žrtev še poteka, letovišče, ki bi moralo konec januarja gostiti svetovni pokal v smučanju, pa je zavito v žalost.

Predsednik Donald Trump je v petek dopoldan obiskal dobavitelja kamna na Floridi, kjer je osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano Bele hiše. Material naj bi kupil na lastne stroške. Projekt, ki obsega 8.360 kvadratnih metrov, ostaja kontroverzen, saj ga nekateri vidijo kot uničevanje zgodovinske podobe Bele hiše.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj zajeta v bliskoviti operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so bili cilji v državi podvrženi obsežnim zračnim napadom. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva sta bila Maduro in Floresova nemudoma prepeljana na ameriško vojaško ladjo, od koder bosta potovala v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na venezuelski režim. V Caracasu so prebivalci poročali o številnih eksplozijah, ki so prizadele strateško infrastrukturo, vključno z vojaškimi oporišči in komunikacijskimi centri. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, zlasti njenega naftnega sektorja, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna prehodna oblast. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji dejanje obsodili kot agresijo, se v nekaterih latinskoameriških državah in v Miamiju vrstijo praznovanja ob padcu Madurovega režima.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 prišlo do katastrofalnega požara v priljubljenem lokalu Le Constellation, ki je zahteval približno 40 smrtnih žrtev. Po podatkih lokalnih oblasti je bilo v času silvestrovanja v lokalu okoli 200 ljudi, med katerimi jih je bilo 115 poškodovanih, mnogi med njimi huje. Žrtve so večinoma mladi, stari od najstniških let do srednjih dvajsetih let, med njimi pa so poleg Švicarjev tudi državljani Italije, Francije in drugih držav. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so prišle v stik s stropno oblogo. Priča smo bili hitremu vžigu in razširitvi plamenov, kar je v polnem prostoru povzročilo paniko in kaos. Medtem ko lastnik lokala vztraja, da so bili vsi varnostni standardi upoštevani, so švicarski tožilci že sprožili kazensko preiskavo proti upraviteljem lokala. Identifikacija žrtev še vedno poteka, saj so nekatera telesa zaradi ognja močno poškodovana, država pa je v spomin na žrtve razglasila petdnevno žalovanje.

Mali se je, kljub igranju z desetimi igralci, po zmagi nad Tunizijo s streljanjem enajstmetrovk uvrstil v četrtfinale afriškega pokala narodov. Po remiju 1:1 je vratar Diarra z obrambami pri streljanju enajstmetrovk omogočil zmago Maliju s 3:2. V četrtfinalu se bo Mali pomeril s Senegalom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News namignil, da bi bila Mehika lahko naslednja tarča ameriškega vojaškega posredovanja. Izjave so sledile uspešni izvedbi operacije Absolute Resolve, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force v Caracasu prijeli venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Trump je v svojem nastopu poudaril grožnjo, ki jo predstavljajo narkokarteli, in izpostavil strah mehiške predsednice pred temi kriminalnimi združbami. Napoved morebitnih vojaških premikov proti mehiškim kartelom predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji in varnostni politiki do sosednje države. Trumpova administracija dogajanje v Mehiki neposredno povezuje z nacionalno varnostjo ZDA, predvsem v luči boja proti trgovini z drogami. Čeprav podrobnosti o morebitnih operacijah niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja pri ostri retoriki, ki vključuje uporabo elitnih vojaških sil za reševanje regionalnih vprašanj.