Nicolás Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami. Trdi, da je bil ujet in se označil za poštenega človeka. Vozilo, ki je prevažalo Madura in njegovo ženo, je prispelo na sodišče v New Yorku.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Indijski avtomobilski proizvajalec Maruti Suzuki India Limited je v koledarskem letu 2025 dosegel svoj zgodovinski proizvodni rekord. Po uradnih podatkih podjetja so v tem obdobju izdelali več kot 22,55 laka oziroma 2,25 milijona vozil, kar predstavlja najvišjo letno proizvodnjo v zgodovini družbe. Ta dosežek utrjuje položaj podjetja kot največjega proizvajalca avtomobilov v Indiji in odraža močno povpraševanje na trgu. Rekordna številka pomeni 9,3-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom 2024. Podjetje je s tem že drugo leto zapored preseglo mejnik dveh milijonov izdelanih vozil, kar kaže na stabilno širjenje proizvodnih kapacitet in učinkovito upravljanje oskrbovalnih verig. Uspeh je rezultat povečane produktivnosti v obratih po vsej državi, s čimer se Maruti Suzuki odziva na vse večje potrebe tako domačega kot tujih trgov.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletno jutro uradno prevzel dolžnost župana mesta New York, s čimer je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist, ki je pred nastopom funkcije služil kot poslanec v državni skupščini, je prisegel na zgodovinskem Koranu. V svojem inavguracijskem govoru je napovedal ambiciozen program preobrazbe mestne uprave, ki bo temeljil na socialni pravičnosti, dostopnosti in vključenosti delavskega razreda. Mamdani je poudaril, da se kljub oznakam radikalnosti ne bo odrekel svojim socialističnim načelom, temveč namerava vladati "pogumno in obsežno". Zaprisega, ki je potekala ob polnoči, simbolizira novo obdobje za New York, hkrati pa je sprožila mešane odzive v javnosti. Medtem ko podporniki pozdravljajo zgodovinsko raznolikost in obljube o pomoči revnejšim slojem prebivalstva, so določeni deli javnosti, vključno z nekaterimi judovskimi skupnostmi, izrazili zaskrbljenost glede prihodnje smeri mesta pod vodstvom radikalnega krila demokratske stranke. Inavguracije se je udeležil tudi senator Bernie Sanders, kar dodatno potrjuje politično usmeritev novega župana.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, več kot 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je v polnem objektu izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, ko so gostje, večinoma mladi, praznovali prihod novega leta. Po pričevanjih preživelih se je požar izjemno hitro razširil po stropu kluba, kar je povzročilo vsesplošno paniko in otežilo evakuacijo. Številni so se reševali s skokom skozi okna, ki so jih morali razbiti s pohištvom. Švicarske oblasti in reševalne službe se še vedno spopadajo s posledicami tragedije, saj število smrtnih žrtev po nekaterih poročilih še narašča, identifikacija žrtev pa poteka počasi. Medtem ko vzrok požara še preiskujejo, so prve ugotovitve in posnetki z družbenih omrežij potrdili silovitost ognja, ki je v nekaj minutah zajel celotno prizorišče. Grčija in druge evropske države so Švici že izrazile sožalje in ponudile pomoč prek mehanizmov civilne zaščite, medtem ko se družine pogrešanih soočajo z negotovostjo glede usode svojih bližnjih.

Zohran Mamdani je uradno zaprisegel kot 111. župan mesta New York. V svojem prvem govoru je obljubil, da se ne bo odrekel svojim demokratičnim socialističnim načelom, kljub potencialnim očitkom o radikalnosti. Zaprisegel je na Koran.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče v baru Le Constellation. Po podatkih švicarske policije je v požaru in predhodni eksploziji med novoletnim praznovanjem umrlo približno 40 ljudi, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih, mnoge med njimi huje. Ogenj je v polnem baru izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, ko je bilo prizorišče polno obiskovalcev. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev so tragedijo povzročile iskre s kresničk ali pirotehnike na steklenicah šampanjca, ki so vnele stropne dekoracije. Reševalne službe v kantonu Valais so še vedno pod velikim pritiskom, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z identifikacijo žrtev. Letovišče, ki leži v bližini Matterhorna, bi moralo konec januarja gostiti svetovni pokal v smučanju, vendar je po dogodku dostop do območja omejen. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti nesreče zaprosile za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije, na kar se je med prvimi odzvala Grčija. Policija je območje zaprla za javnost, medtem ko forenziki preučujejo ostanke bara, da bi potrdili natančen vzrok hitrega širjenja ognjenih zubljev.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v natrpanem baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih, od tega jih je več v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Med žrtvami in pogrešanimi je veliko mladih, vključno z najstniki iz Švice in tujine. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropne obloge. Prišlo je do t. i. preskoka ognja (flashover), ki je povzročil skoraj trenutno vžig celotnega prostora in paniko med več sto obiskovalci, ki so poskušali pobegniti skozi ozke izhode. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, hkrati pa poteka zahteven proces identifikacije žrtev. Več huje poškodovanih so zaradi zasedenosti domačih kapacitet prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednjih državah.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Po besedah senatorja Mikea Leeja, ki se sklicuje na informacije državnega sekretarja Marca Rubia, po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ni pričakovati nadaljnjih vojaških akcij ZDA v Venezueli. Madura čaka sojenje v ZDA zaradi obtožb, ki jih ZDA obravnavajo kot kazniva dejanja.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Tehnološki velikan Google je napovedal pomembno posodobitev svoje e-poštne storitve Gmail, ki bo uporabnikom po več kot dveh desetletjih končno omogočila spremembo njihovega primarnega e-poštnega naslova brez potrebe po ustvarjanju novega računa. Nova funkcija bo dostopna prek nastavitev v razdelku »Moj račun«, kjer bodo uporabniki lahko posodobili svojo identifikacijo. Doslej so morali tisti, ki so želeli opustiti stare ali neustrezne naslove, vzpostaviti povsem nov profil, kar je povzročalo težave pri prenosu podatkov in stikov. Uvedba te možnosti poteka postopno, pri čemer so nekateri trgi, denimo nemški, še v čakalni vrsti. Poleg splošnega udobja je sprememba izjemno pomembna za transspolne osebe, ki želijo svoj e-poštni naslov uskladiti s svojo identiteto, ter za vse, ki so si naslove ustvarili v mladosti in jih zdaj ocenjujejo za neprofesionalne. Čeprav Google še ni podal natančnega datuma za globalno dostopnost, so prve napovedi o tej funkcionalnosti že sprožile veliko zanimanja v tehnološki skupnosti.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle serijo vojaških napadov na vojaške in civilne objekte v Venezueli, kar so potrdili uradniki v Washingtonu in predstavniki venezuelske vlade. Okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času so glavno mesto Caracas stresle močne eksplozije, nad mestom pa so bili opaženi nizko leteči zrakoplovi. Po poročilih lokalnih prebivalcev je prišlo do izpada električne energije v bližini strateških vojaških objektov, iz nekaterih baz pa se je vil gost črn dim. Pentagon in Bela hiša sprva nista podala podrobnejših komentarjev, so pa ZDA naknadno potrdile, da so cilje izbrale zaradi domnevnih povezav s trgovino z drogami in nezakonitimi migracijami. Vlada predsednika Nicolása Madura je ameriška dejanja označila za agresijo in pozvala svoje privržence k uličnim protestom. Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem komercialnim letalom ZDA vstop v venezuelski zračni prostor zaradi trajajočih vojaških aktivnosti. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev strategije administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za odstranitev Madura z oblasti in uničenje logističnih poti za tihotapljenje prepovedanih substanc.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je ob začetku leta 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in se v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski, prvi južnoazijski in prvi v Afriki rojeni župan tega ameriškega velemesat. Mamdani je zaprisegel v dveh delih; najprej ob polnoči na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, nato pa še na javni prireditvi pred mestno hišo, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Pri obeh obredih je Mamdani roko položil na koran, kar je še en zgodovinski mejnik za mesto. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen premik v levo in obljubil konec obdobja, ki ga je zaznamoval »ostri individualizem«, ter napovedal »toplino kolektivizma«. Med njegovimi prednostnimi nalogami so reševanje stanovanjske krize, uvedba univerzalnega otroškega varstva, brezplačni avtobusni prevozi in povečanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov nastop funkcije je podprlo več tisoč ljudi, ki so se kljub nizkim temperaturam zbrali na Manhattnu, medtem ko so republikanski nasprotniki in privrženci gibanja MAGA izrazili močne pomisleke glede njegove socialistične agende.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira novo obdobje v mestni politiki. Slovesnost je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, kar dodatno poudarja njegovo usmerjenost k delavskemu razredu in mestni infrastrukturi. V svojem inavguracijskem nagovoru je Mamdani napovedal ambiciozno in drzno vodenje mesta, pri čemer se ne namerava odreči svojim socialističnim načelom. Obljubil je korenito preobrazbo mestne uprave v korist delavstva in prizadevanja za večjo cenovno dostopnost bivanja ter vključenost vseh prebivalcev. Kljub zgodovinskemu trenutku inavguracija sproža različne odzive, od navdušenja nad inkluzivnostjo do zaskrbljenosti v določenih delih skupnosti glede prihodnje politične usmeritve mesta. Pri formalnem prevzemu poslov mu je ob stran stopil tudi vplivni senator Bernie Sanders, kar potrjuje Mamdanijevo trdno umeščenost v progresivno krilo Demokratske stranke.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče v baru Le Constellation. Po navedbah švicarske policije je med novoletnim praznovanjem izbruhnil silovit požar, ki mu je sledila eksplozija, pri čemer je življenje izgubilo približno 40 oseb, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Ogenj je v polnem baru izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, ko so bili prostori polni gostov, ki so praznovali vstop v novo leto. Prve ugotovitve preiskovalcev kažejo, da so tragedijo povzročile iskre s šampanjskih steklenic (t. i. prskalke ali ognjemetne iskre), ki so bile preblizu stropnih oblog in so zanetile ogenj. Reševalne ekipe, gasilci in policija so se nemudoma odzvali na klic na pomoč, vendar je bila intenzivnost ognja v gneči usodna za številne obiskovalce. Prizorišče nesreče je zaprto, saj identifikacija žrtev še poteka, švicarske oblasti pa so zaradi razsežnosti dogodka zaprosile za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije. Letovišče, ki bi konec meseca moralo gostiti tekme svetovnega pokala v smučanju, ostaja v stanju žalovanja, diplomatska predstavništva pa že nudijo pomoč tujim državljanom, ki so bili udeleženi v nesreči.

V Veliki Britaniji in indijski zvezni državi Tamil Nadu sta se v ospredju javne razprave znašli vprašanji pokojninske reforme in zagotavljanja socialne varnosti po upokojitvi. Raziskava družbe YouGov je razkrila, da 52 odstotkov prebivalcev Združenega kraljestva meni, da trenutni sistem državnih pokojnin za prihodnje generacije ni vzdržen. Kljub zavedanju o finančnih pritiskih pa Britanci močno nasprotujejo ukrepom, kot je zvišanje upokojitvene starosti. Medtem ko so upokojenci glede prihodnjega financiranja ministrstva za delo in pokojnine (DWP) bolj optimistični, so zaposleni v starosti med 30 in 40 let precej bolj skeptični. Na drugi strani je predsednik vlade indijske zvezne države Tamil Nadu, M. K. Stalin, napovedal uvedbo novega shematskega načrta, ki upokojencem zagotavlja pokojnino v višini 50 odstotkov njihove zadnje osnovne plače. Nova ureditev, imenovana Tamil Nadu Assured Pension Scheme, odgovarja na dolgoletne zahteve javnih uslužbencev in učiteljev po obnovitvi starega pokojninskega sistema. Vlada se je zavezala, da bo poleg 10-odstotnega prispevka zaposlenih zagotovila vsa potrebna dodatna sredstva v pokojninski sklad, kar vključuje tudi redne uskladitve z življenjskimi stroški vsakih šest mesecev. V primeru smrti upokojenca bodo upravičenci prejemali 60 odstotkov zneska pokojnine, predvideno pa je tudi visoko izplačilo ob smrti v času zaposlitve.