APDEJT.si

Komisija II predstavniškega doma Indonezije in vlada sta dosegli soglasje o desetih osnutkih zakonov o okrožjih/mestih. Ti osnutki zakonov bodo zdaj predloženi na plenarno zasedanje v sprejetje. Vsi poslanski klubi v predstavniškem domu in vlada so se strinjali, da se osnutki zakonov predložijo v obravnavo na drugi ravni na plenarnem zasedanju.

Indonezijska finančna ministrica Sri Mulyani Indrawati je napovedala, da naj bi primanjkljaj v državnem proračunu (APBN) za leto 2025 dosegel 2,78 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To informacijo je posredovala tudi predsedniku Prabowu Subiantu. Ministrica je prav tako razkrila tri ključne poudarke APBN za leto 2026, med katerimi sta programa brezplačnih hranljivih obrokov in izboljšanje šol. Poročajo, da se bo primanjkljaj APBN povečal, kar naj bi bilo posledica teh načrtov.

Pramono Anung, guverner Džakarte, je napovedal, da bo od oktobra 2025 začel postopoma zviševati operativna sredstva za lokalne skupnosti (RT/RW), kar je bila tudi ena izmed njegovih predvolilnih obljub. Čeprav sprva ni razkril natančnega zneska, so kasnejša poročila potrdila 25-odstotno povišanje. Povišanje predstavlja pomembno obremenitev za proračun, vendar se bo izvajalo postopoma.

Malezijski državljani, stari 18 let in več, so prejeli enkratno pomoč v višini 100 RM (približno 20 evrov) prek programa Sumbangan Asas Rahmah (SARA), ki je bil izplačan prek MyKad kartic od 31. avgusta. Pomoč, ki jo je napovedal premier Anwar Ibrahim, naj bi koristila 22 milijonom Malezijcev in je del proračuna v višini 2 milijard RM. Medtem se je Anwar Ibrahim znašel pod pritiskom, saj nekdanji premier Mahathir Mohamad poziva k njegovemu odstopu, kar kaže na ponovno zaostritev odnosov med nekdanjima zaveznikoma.

Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal obsežen trgovinski dogovor z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne uvozne carine in naložbe v vrednosti 550 milijard dolarjev. Po tej novici so se azijsko-pacifiške borze v sredo, 23. julija 2025, okrepile. Predsednik Banggar DPR je izjavil, da so carinske vojne, ki jih je sprožil Trump, povzročile nered v mednarodnem sistemu, kar se je začelo že leta 2018 s carinsko vojno med Kitajsko in ZDA.

Tokijske borze in jen so se okrepili po objavi trgovinskega sporazuma med Japonsko in ZDA. Ta dogovor, ki vključuje odprtje japonskega trga za ameriške avtomobile in riž ter opustitev skoraj vseh carin na ameriško blago v Indoneziji in na Filipinih, je spodbudil širši azijski trg. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal tudi skupno podjetje ZDA in Japonske za utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Japonske delnice so poskočile kljub napovedi 15-odstotne uvozne tarife s strani Donalda Trumpa, kar so azijske borze na splošno pozitivno sprejele.