APDEJT.si

Po srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen glede trgovinskega sporazuma, Trump ponovno zaostruje retoriko. Zagrozil je z zvišanjem carin na evropske izdelke na 35 %, če Evropska unija ne bo vlagala v Združene države Amerike. Medtem v Bruslju potekajo razprave o tem, kdo bo plačal obljubljene milijardne naložbe, ki jih je von der Leynova obljubila ZDA. Trump trdi, da je EU ZDA podarila 600 milijard dolarjev, kar pa Evropska komisija razlaga kot namero zasebnih podjetij, ne pa kot obljubo EU.

Italijanska vlada je izpodbijala zakon regije Toskana o minimalni plači, ki je bil sprejet 18. junija 2025. Zakon je uvajal nagrajevanje podjetij, ki pri javnih naročilih z visoko intenzivnostjo dela izplačujejo minimalno plačo. Medtem je poljska vlada predstavila predlog za minimalno plačo v letu 2026, kar sproža razprave med delavci in delodajalci glede višine.

Donald Trump se je vrnil na politično sceno, kar je povzročilo nestabilnost ameriškega dolarja in dolžniško problematiko. Evropska unija je popustila Trumpovemu pritisku glede globalnih pravil, kar je odprlo Pandorino skrinjico. Švicarskim podjetjem svetujejo previdnost pri poslovanju z ZDA.

Zaradi ohlajanja povpraševanja po Teslinih električnih vozilih in Muskovih političnih stališč, je širitev storitev robotaksijev ključnega pomena za Teslo. Medtem so delničarji vložili skupinsko tožbo, v kateri trdijo, da je Tesla prikrivala pomembna varnostna tveganja in pretiravala z učinkovitostjo tehnologije za samodejno vožnjo. Sodba v zvezi z avtopilotom je udarec za Teslo in Muska.

Avstralija je z Japonsko podpisala pomemben vojaški sporazum, v okviru katerega bo kupila 11 fregat razreda Mogami od skupine Mitsubishi Heavy Industries (MHI) za približno šest milijard ameriških dolarjev. Ta nakup je del obsežne restrukturacije avstralskih oboroženih sil, katere cilj je okrepiti mornarico in jo opremiti z zmogljivostmi za napade dolgega dosega, s čimer se želi učinkoviteje odzvati na naraščajočo kitajsko pomorsko moč. Avstralija želi povečati število svojih prvovrstnih ladij na 26, kar je največ po drugi svetovni vojni.

Članki obravnavajo različne teme, od tarifnih sporov z ZDA in njihovega vpliva na Evropo do poziva italijanskega podjetnika Elvia Silvagnija k prebujenju Evrope. Nacional.cat poudarja, da Evropa še ni presegla 20. stoletja v smislu trgovinskih sporazumov z ZDA, medtem ko Il Giornale in Libero Quotidiano poročata o kampanji Elvia Silvagnija, ki poziva Evropsko unijo k podpori podjetjem, ki se soočajo s težavami zaradi novih carin, ki jih uvaja Trump.

Spotify je v ZDA razširil dostop do avdio knjig na družinske naročniške pakete, kar je bilo prej omejeno. Prav tako je uradno lansiral storitev Audiobooks+ v ZDA, po preizkušnji v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in nekaterih evropskih državah.

Ukrajina je ZDA ponudila nakup ameriškega orožja v vrednosti 100 milijard dolarjev, financiranega s strani Evrope, v zameno za zagotovitev varnostnih jamstev po sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo.

V Senegalu se pojavljajo kritike znotraj vladajoče stranke PASTEF glede upravljanja ministra za pravosodje Ousmana Diagnea. V Italiji se nadaljujejo razprave o primeru Almasri, kjer Maurizio Gasparri poziva k "sanaciji sodstva" zaradi "nedopustne politične uporabe pravosodja". Carlo Nordio izraža zaskrbljenost zaradi izjav združenja sodnikov (Anm) glede primera. Matteo Renzi in Debora Serracchiani trdita, da je vlada lagala v zvezi s primerom Almasri. Stranka Avs opozarja na potrebo po sprejetju zakona o svobodi medijev (Media Freedom Act) zaradi skrbi pred avtoritarno politiko.

Švicarska borza je doživela močan udarec po tem, ko so ZDA uvedle 39-odstotne carine. Indeks SMI v Zürichu je ob odprtju padel za približno 1,7%. Ukrep je sprožil gospodarsko zaskrbljenost in negodovanje v Švici, pri čemer je švicarska predsednica Karin Keller-Sutter izpostavljena kritikam zaradi domnevno slabega vodenja pogajanj. Padec borze je povzročil izgube, švicarska vlada pa je zaradi tega sklicala nujne sestanke.

Tesla je kljub 12-odstotnemu padcu prodaje odobrila Elona Muska za 29 milijard dolarjev delnic kot bonus, da bi ga obdržala na čelu podjetja. Upravni odbor namerava povečati njegovo glasovalno moč iz trenutnih 13 %.

Gabriele Parpiglia na Substacku poroča o različnih tračih iz sveta zvezdnikov. Naked Capitalism pa ponuja pregled aktualnih ekonomskih in političnih dogodkov. Članki se med seboj ne povezujejo in obravnavajo različne teme.

V Braziliji so se zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na protestih, kjer so izražali hvaležnost ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu za pritisk v zvezi s sodnim pregonom Bolsonara. Protestniki so vihteli ameriške zastave in transparente z napisom "SOS Trump". Predsednik Lula da Silva je dejal, da si Brazilija zasluži obravnavo s ponosom in suverenostjo ter da namerava ponovno pretresti 50-odstotno tarifo, ki jo je uvedel Trump, pri tem pa poudarja močne vezi Brazilije z drugimi državami, ki bi omogočile zmanjšano odvisnost od ZDA.

Minister Salvini je v video povezavi z dogodkom v Anconi, kjer sta bila prisotna tudi Meloni in Tajani, sporočil, da bo v sredo potrjen dokončen projekt za začetek del na mostu čez Messinsko ožino.

Italijanski organ za varstvo konkurence (Antitrust) je podjetju Shein izrekel globo v višini milijon evrov zaradi zavajajočih in pomanjkljivih okoljskih trditev (green claims) pri promociji in prodaji oblačil. Podjetje je obtoženo uporabe zavajajočih sporočil o vplivu svojih izdelkov na okolje.

Predsednikov odposlanec ZDA, Steve Witkoff, naj bi ta teden obiskal Rusijo po potovanju v Izrael in Gazo. Kremelj je sporočil, da je Vladimir Putin pripravljen na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, če bodo predhodno opravljene potrebne priprave.

V Združenih državah Amerike približno 3.200 delavcev, ki sestavljajo bojna letala Boeing, je začelo stavko. Sindikat delavcev je sporočil, da so se za ta korak odločili zaradi nezadovoljstva s ponudbo podjetja za povišanje plač za 40 % v štirih letih, ki jo ocenjujejo kot »prazne obljube«. Stavka poteka v tovarnah, ki izdelujejo ameriška bojna letala, kar dodatno poglablja krizo v podjetju Boeing, ki se že od lanskega leta sooča s težavami pri kakovosti proizvodnje.

Predsednik Trump naj bi še ta teden imenoval naslednika vodje Urada za statistiko dela, potem ko jo je odpustil. Razlog za odpustitev naj bi bilo nezadovoljstvo s podatki o trgu dela, ki jih je Trump označil za ponarejene. Vodilni demokrati so njegovo potezo označili za avtokratsko.

Nova pravila o prevozu tekočin v ročni prtljagi v letalih povzročajo zmedo in lahko potnikom prinesejo dodatne stroške. Če potniki ne upoštevajo pravil, lahko plačajo do 130 evrov za oddajo prtljage v skladiščni prostor. Nova pravila, ki naj bi olajšala potovanje, se ne izvajajo na vseh letališčih, kar povzroča dodatno zmedo. Potniška združenja opozarjajo na morebitni kaos.

Parlamentarni urad za proračun (Upb) je znižal napovedi gospodarske rasti Italije za leti 2025 in 2026 na 0,5 %. Razlog za to so predvsem negotovosti glede izvajanja načrta za okrevanje in odpornost (Pnrr), močan evro in konec učinka zalog zaradi carin. Upb je aprila napovedal višjo rast.