APDEJT.si

Slovenija je kot prva država Evropske unije prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. Premier Robert Golob je dejal, da Palestinci umirajo, ker jim sistematično zavračajo humanitarno pomoč. Odločitev je bila sprejeta zaradi humanitarne krize v Gazi in ker EU ni sprejela ustreznih ukrepov.

Po močnem potresu z magnitudo 8,8 ob obali Kamčatke, ki je sprožil opozorila pred cunamiji po Tihem oceanu, so strokovnjaki podrobneje pojasnili, kako lahko potres na oddaljeni lokaciji povzroči valove po celotnem oceanu, primerjajoč to z metanjem kamna v ribnik. Nekaj ur po potresu so se opozorila v več državah, vključno z Japonsko in Rusijo, znižala.

V Ukrajini je ruski napad na center za vojaško usposabljanje povzročil smrt treh vojakov in ranil osemnajst. Dodaten napad z droni v regiji Dnipropetrovsk je ranil še dve osebi, med drugim tudi sedemdesetletnega moškega.

Rusija je opozorila Iran na morebitne prihajajoče napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte, kar je dodatno povečalo napetosti v regiji. Kljub trditvam o uničenju iranskega jedrskega programa, analize kažejo, da Iran še vedno lahko razvije jedrsko bombo v enem letu. Iranski podpredsednik Mohammad-Reza Aref je poudaril, da ni ovir za širitev strateških odnosov s Kitajsko, medtem ko je Paul Craig Roberts trdil, da Washington destabilizira Rusijo in Kitajsko v Centralni Aziji. Habilian Association of Iran je postavila vprašanja o izraelskem in ameriškem terorju ter mednarodni kriminalnosti. Medtem ko Rusija in Kitajska nista vojaško posredovali med junijsko krizo, sta obsodili vojaško kampanjo in ciljane zračne napade Izraela in ZDA. Iranski generalmajor Abdolrahim Mousavi je ponovno poudaril nezaupanje do ZDA in Izraela, vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej pa je menil, da je jedrski program le izgovor za ciljanje Irana.

Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil nov ultimat, naj v 10 do 12 dneh doseže dogovor o Ukrajini. Trump naj bi dejal, da ga pogovori s Putinom ne zanimajo več. V ločenem incidentu so hekerji ustavili 50 letov Aeroflota.

Močan potres z magnitudo 8,8 je stresel ruski polotok Kamčatko, kar je povzročilo zaskrbljenost zaradi bližine epicentra pomembnim vojaškim bazam za jedrske podmornice. Ruske sile so medtem osvojile mesto Chasov Yar v Donecki republiki, kar predstavlja pomemben korak pri nadzoru celotne regije. Severna Koreja je s pompom sprejela prve ruske turiste v novo turistično letovišče, vendar so ruski novinarji opazili številne nepravilnosti.

Ukrajinske sile so uspešno izvedle natančne napade na vojaške cilje v Rusiji z uporabo taktičnih raketnih sistemov ATACMS. Generalštab je poudaril, da bodo takšne operacije se nadaljevale, kar kaže na strateško odločitev za uporabo orožja dolgega dosega. V Harkovski regiji je SBU prijela 62-letnega prebivalca Iziuma, ki je osumljen posredovanja koordinat ukrajinskih enot ruskemu poveljstvu in načrtovanja vdora v ukrajinske obrambne linije. Osumljenec je okupacijskim silam posredoval koordinate utrjenih položajev, rezervnih poveljniških mest in vojaških skladišč.

Paola Bellinija so v zaporu v Uti, ne v Cagliariju, napadli z nabrušeno zobno ščetko, pri čemer je utrpel lažje poškodbe po obrazu in roki.

Ukrajina in Washington sta razmišljala o "mega dogovoru" o ukrajinskih dronih. Francija je izrazila pripravljenost za usposabljanje novih ukrajinskih pilotov, kar je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski po pogovoru z Emmanuelom Macronom. Zelenski je dodal, da je bila tema pogovora tudi okrepitev ukrajinske protiletalske obrambe.

Nemčija ne načrtuje priznanja palestinske države v kratkem, poudarja pa pomen napredka k rešitvi dveh držav. Velika Britanija bo Palestino priznala le kot del mirovnega sporazuma. Oman je ponovil poziv vsem državam k priznanju Palestine. Večje ameriške judovske organizacije so zavrnile srečanje z francoskim zunanjim ministrom zaradi "prezgodnjega" priznanja palestinske države, saj menijo, da to spodkopava možnosti za pogajalski proces.

Kambodžanski in tajski vojaški uradniki so se srečali na mejnem prehodu O'Smach, le nekaj ur po uveljavitvi premirja med državama. Srečanje med vojaškimi poveljniki obeh držav je potekalo v luči poskusov normalizacije razmer po nedavnih spopadih.

Italijansko podjetje Leonardo Spa, ki je pod javnim nadzorom in del skupine MBDA, vodilnega evropskega proizvajalca raket, je zagotavljalo tisoče bomb, ki jih je Izrael uporabljal v Gazi. Te bombe, vključno z GBU-39, so bile uporabljene v številnih napadih in so povzročile smrt civilistov, vključno z otroki. Konzorcij preiskovalnih medijev je razkril, da MBDA dobavlja ključne komponente za te bombe, kar postavlja pod vprašaj etično in moralno odgovornost vpletenih podjetij in držav.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napovedal pripravljenost na nove napade v Siriji, če bo to potrebno, z zahtevo po demilitarizaciji južnega Damaska in zaustavitvi napadov na Druze. Italijanski minister Matteo Salvini je poudaril pravico Izraela do obrambe, vendar je opozoril, da ne smejo biti prizadeti civilisti, in izrazil pričakovanje na dodatne informacije glede napada na cerkev v Gazi.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Evropski raketni proizvajalec MBDA, prek svoje ameriške podružnice, naj bi dobavljal dele za bombe, ki so bile uporabljene v Gazi, kljub omejitvam prodaje orožja Izraelu. To razkrije preiskava The Guardiana. Sočasno se stopnjujejo trgovinske napetosti med Evropsko unijo in ZDA. Francija poziva k uporabi doslej neuporabljenega "komercialnega bazooke" proti ameriškemu storitvenemu sektorju, vključno s tehnološkimi podjetji, če pogajanja o carinah propadejo.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Združeno kraljestvo in Nemčija sta podpisali Kensingtonski sporazum, prvi takšen dvostranski sporazum po drugi svetovni vojni, ki poleg obrambnega sodelovanja naslavlja tudi migracije in druge varnostne izzive. Sporazum potrjuje željo obeh držav po tesnejših vezeh in medsebojni obrambi, še posebej ob negotovosti, ki jo povzročata Trump in Putin. Ta poteza, ki sledi predhodnim dogovorom Londona s Parizom, krepi tudi zbliževanje Združenega kraljestva z Evropsko unijo po Brexitu.

Francija in Združene države Amerike so okrepile svoj vojaški pritisk na Venezuelo. Medtem ko je Trump napotil nove vojaške ladje ob obalo Venezuele, se je francoski imperializem pridružil tej vojaški operaciji s svojo vojaško prisotnostjo na Antilih. Italijansko poglavje Antifašistične internacionale zavrača ustrahovanje Trumpove administracije proti Venezueli in zlasti namestitev raketne križarke Lake Erie in jedrske podmornice za hitri napad v Karibih.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Rusija je ostro obsodila izraelske napade v Siriji, ki jih je označila za "flagrantno kršitev" mednarodnega prava in sirske suverenosti. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da ti napadi predstavljajo resno kršitev mednarodnega prava in ogrožajo stabilnost v regiji. Izrael trdi, da so napadi usmerjeni proti iranskim vojaškim ciljem in Hezbolahu v Siriji, ki naj bi ogrožali njegovo varnost.