APDEJT.si

Rusija je ponovila svoje nasprotovanje prisotnosti vojaških enot Nata v Ukrajini. Po srečanju tako imenovane koalicije pripravljenih, je Kremelj poudaril, da je prisotnost Natovih sil v Ukrajini nesprejemljiva, ne glede na to, ali bi do nje prišlo pred ali po morebitnem mirovnem sporazumu. Ruski predsednik Putin je opozoril Zahod pred pošiljanjem vojakov v Ukrajino, vključno z mirovnimi silami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med praznovanjem 80. obletnice zmage nad Japonsko opozoril, da se svet sooča z izbiro med vojno in mirom. Zahodni mediji so na parado v Pekingu, kjer so bili prisotni tudi Vladimir Putin in Kim Jong Un, odgovorili z zaskrbljenostjo. Xi in Putin naj bi razpravljala o podaljšanju življenjske dobe s pomočjo tehnologije.

V Italiji so aretirali 49-letnega ukrajinskega državljana, Serhija K., nekdanjega pripadnika specialnih enot in obveščevalca, zaradi suma sodelovanja pri sabotaži plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju septembra 2022. Aretacijo so izvedli karabinjerji v Riminiju, pri identifikaciji pa je pomagal sistem "alert alloggiati". Nemško zvezno tožilstvo je izdalo evropski nalog za aretacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

V Parizu so se sestali predstavniki evropskih držav in zveze NATO, da bi dorekli varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Razpravljali so o morebitnih zračnih patruljah in prisotnosti vojakov na terenu. Ukrajinske oborožene sile naj bi predstavljale jedro prihodnjih varnostnih jamstev.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni na ukrajinsko energetsko in plinsko infrastrukturo v šestih regijah, zaradi česar je več kot 100.000 ljudi ostalo brez elektrike. Ukrajina priznava ruski napredek v regiji Dnipropetrovsk, medtem ko ukrajinski napadi z droni na ruska naftna rafinerija povzročajo pomanjkanje goriva v nekaterih ruskih regijah. Ukrajinski napadi so po ocenah onesposobili 17 % ruske zmogljivosti predelave nafte. Ukrajinski poveljniki poudarjajo, da je potreben večji napor za zaustavitev ruskega napredovanja na vzhodu, saj Rusija spreminja fokus napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar se Ukrajina zanaša na uvoz plina iz ZDA.

Španija je poklicala ruskega odpravnika poslov in protestirala zaradi kršitve poljskega zračnega prostora. Italijanski mediji so poročali o sedmih urah nevarnosti v poljskem zračnem prostoru, kar je sprožilo razpravo o pripravljenosti Evrope na obrambo pred ruskimi vdori. Poljska je omejila zračni promet in zaprosila za nujno sejo Varnostnega sveta ZN po vdoru 19 ruskih dronov, ki so prečkali mejo z Ukrajino in Belorusijo. Droni Geran-2, ruske različice iranskih Shahed-136, so vdrli v zračni prostor Poljske. Poljska s pomočjo Nata sestreljuje ruske drone v svojem zračnem prostoru. Moskva je zavrnila obtožbe o napadu in dejala, da bo o zadevi razpravljala samo z Varšavo. Donald Trump je obsodil dejanje, Evropska unija pa je izrazila zaskrbljenost.

Rusija je izvedla največji zračni napad na Ukrajino doslej, pri čemer je bilo poškodovano vladno poslopje v Kijevu. V napadu je umrlo najmanj pet ljudi, dva v Kijevu. Ukrajina je potrdila napade na ruska letalska oporišča, kar je vzporednica z dogajanjem s Črnomorsko floto.

Ursula von der Leyen je napovedala ustanovitev "Evropskega centra za demokratično odpornost" zaradi porasta dezinformacij. Elly Schlein je izrazila prepričanje v zmago koalicije na volitvah v Marche, pri čemer se zgleduje po uspehih v Emiliji in Umbriji. Alessandra Todde pa je kritizirala ministra Piantedosija zaradi letov na Sardinijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ker naj bi s tem financirali vojno v Ukrajini. Hkrati pa New York Times poroča, da so ameriške mornariške specialne enote leta 2019 izvedle operacijo v Severni Koreji, kjer so ubile več civilistov. Operacijo naj bi odobril prav Trump.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Bolgarija izrazila solidarnost s Poljsko, poljski premier Tusk pa se je zavezal pospešiti modernizacijo vojske. Poljska je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta ZN in načrtuje omejitev zračnega prometa v vzhodnem delu države. Opozorila je, da vdor 19 eksplozivnih dronov predstavlja najresnejšo varnostno grožnjo za Evropo.

V izraelskem zračnem napadu na begunsko taborišče zahodno od mesta Gaza je bilo ubitih najmanj 15 ljudi. Izraelska vojska je izdala nova opozorila o evakuaciji okoliškega območja pristanišča Gaza, v nočnih napadih pa je bilo ubitih najmanj 33 Palestincev. Poročila navajajo, da naj bi Somaliland sklenil sporni dogovor o preselitvi Palestincev iz Gaze, kar je sprožilo ogorčenje.

V ruski jedrski elektrarni Kursk je zagorelo, potem ko je ruska vojska sestrelila ukrajinski dron. Pentagon naj bi že mesece prepovedoval Ukrajini uporabo ameriških raket ATACMS za napade na cilje globoko znotraj Rusije, čeprav je Biden pred odhodom dovolil uporabo.

Prizadevanja Donalda Trumpa za vzpostavitev miru med Rusijo in Ukrajino niso prinesla pričakovanih rezultatov. Medtem je podpis Melanie Trump na pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sprožil številne teorije zarote. Putin pa je iranskega predsednika Masuda Pezeškiana obvestil o izidu srečanja z Donaldom Trumpom na Aljaski.

Donald Trump je opozoril Indijo na morebitne posledice nakupa ruske nafte in poudaril, da je že uvedel visoke tarife. Nekdanji Trumpov svetovalec John Bolton je kritiziral njegovo trgovinsko politiko, ki naj bi uničila desetletja prizadevanj Zahoda za oddaljitev Indije od vezi s Sovjetsko zvezo. Predsednik Finske, Alexander Stubb, je opozoril, da lahko Zahod izgubi globalni vpliv, če bo ignoriral Indijo.

Volodimir Zelenski se je preko videokonference pogovarjal z Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji, pri čemer so razpravljali o povečanju pritiska na Rusijo. Zelenski je ponovno obtožil Rusijo, da zavlačuje srečanje med njim in Putinom. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker Madžarska in Slovaška še vedno kupujeta rusko nafto.

Hirošima je obeležila 80. obletnico atomskega napada, ki je pred osemdesetimi leti uničil mesto in zahteval deset tisoč življenj. Japonski uradniki med slovesnostjo niso omenili Združenih držav Amerike kot države, ki je izvedla bombardiranje, kar je sprožilo kritike Rusije. Poudarjeno je, da so številni pričevalci dogodka umrli, mlajše generacije pa imajo le malo znanja o dogodku.

Ruske sile so sestrelile dva drona, ki sta se približevala Moskvi. Ukrajinske zračne sile so poročale, da je Rusija napadla Ukrajino z 71 droni. Rusko obrambno ministrstvo je tudi sporočilo, da so prestregli 39 ukrajinskih brezpilotnih letal.