APDEJT.si

Skoraj leto dni po tragični smrti britanskega magnata Mikea Lyncha v brodolomu njegove jahte Bayesian ob obali Sicilije se pojavljajo novi zapleti glede njegove zapuščine. Londonsko sodišče je razglasilo stečaj njegovega premoženja, pri čemer se vdova sooča z zahtevo po plačilu 700 milijonov dolarjev. HP je od Magnata zahteval 5 milijard dolarjev odškodnine, a so bile zdaj te zahteve znižane. Lynch je bil namreč v preteklosti tožen zaradi prodaje podjetja Autonomy ameriškemu podjetju HP.

Analiza DNK, opravljena na ustnem brisu Chiara Poggi, je izključila nedavno kontaminacijo s strani oseb, ki so ravnale z dokazi med nedavnim preiskovalnim incidentom. Potrjena je prisotnost sledi 'Neznanega 3', pri čemer najbolj verjetna hipoteza ostaja kontaminacija med avtopsijo trupla leta 2007. To pomeni, da DNK 'Neznanega 3', ki je bil najden na ustih žrtve, ni rezultat manipulacije med nedavnimi analizami, ampak najverjetneje izvira iz časa obdukcije.

Husamettin Dogan, edini, ki se je pritožil na prvostopenjsko sodbo devetih let zapora zaradi posilstva Gisèle Pelicot, je bil na ponovljenem sojenju obsojen na strožjo kazen. Po poročanju francoskih medijev je Dogan pričakoval znižanje kazni, a mu je sodišče v Nîmesu prisodilo deset let zapora zaradi hudega posilstva. Dogan se je s kaznijo sprijaznil in se ne bo pritožil na kasacijsko sodišče, s čimer se ta pet let trajajoča saga o skupinskem posilstvu končuje.

V primeru umora Chiare Poggi v Garlasku so se pojavile nove informacije. Poleg listka, ki ga je napisal Giuseppe Sempio, naj bi obstajal še en listek. Finančna straža iz Brescie je zahtevala vpogled v bančne račune sester Cappa v okviru preiskave korupcije, ki vključuje nekdanjega tožilca Maria Vendittija. Preiskava je zajela tudi sodnika Lambertuccija.

Pritožbeno sodišče v Nîmesu je Husamettinu Doganu, edinemu od obsojenih za posilstvo Gisèle Pelicot, ki se je pritožil, zvišalo zaporno kazen na deset let, kar je eno leto več kot v prvi instanci. S tem se zaključuje sodni postopek v primeru posilstev v Mazanu.

Francosko zunanje ministrstvo je obsodilo »arbitrarne« obsodbe Cécile Kohler in Jacquesa Parisa, ki sta v Iranu zaprta od leta 2022 in obtožena vohunjenja v korist Izraela. Njuno izpustitev so nedavno omenjali tako francoski kot iranski predstavniki. Družina izraža zaskrbljenost za njuno preživetje.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra Karina Milei. Milei ni bil poškodovan, vendar je bila v spopadih med protestniki in podporniki ranjena ena oseba. Incident se je zgodil v času, ko se stopnjujejo politične napetosti zaradi očitkov o korupciji in bližajočih se vmesnih volitev.

V Veliki Britaniji je policija aretirala skoraj 900 ljudi zaradi izražanja podpore skupini Palestine Action, ki jo britanske oblasti obravnavajo kot nezakonito. Medtem pa je napad v Ramotu v Jeruzalemu sprožil val dezinformacij v medijih. Poročanje o napadu je bilo po mnenju nekaterih pristransko, saj naj bi mediji omalovaževali teroristično naravo dejanja in ga lažno umestili v bližino naselbin.

V Evropi se pojavljajo nacionalne iniciative na področju digitalne valute, kar ovira enotnost na ravni Evropske unije. Hkrati je Nemčija zavrnila predlog regulacije spletnih klepetalnic, ki bi naj preprečevala spolne zlorabe otrok, zaradi pomislekov glede zasebnosti in cenzure.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je vstopil v zapor La Santé v Parizu, da bi odslužil petletno zaporno kazen zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani Moamerja Gadafija. Sarkozy trdi, da je nedolžen in verjame v zmago resnice. Poleg tega se poročajo o škandalu, ki vključuje poslanca LFI (La France Insoumise), kar je sprožilo razpravo o državni kabali.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega zločinskega združevanja v povezavi s prejemanjem sredstev za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 od pokojnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Pariško sodišče mu je naložilo petletno zaporno kazen. Sarkozy se je na obsodbo odzval z napovedjo pritožbe, njegov odvetnik pa trdi, da ni dokazov.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Francoska policija je aretirala dva moška, osumljena sodelovanja v ropu osmih draguljev francoske krone, ki se je zgodil 18. oktobra v Louvru. Eden od osumljencev je bil aretiran, ko je poskušal zapustiti državo.

Odvetniki Alberta Stasija, ki je bil obsojen na 16 let zapora zaradi umora Chiara Poggi v Garlasku, so predstavili novo strokovno mnenje glede prstnega odtisa številka 33. Ta odtis, ki ga tožilstvo pripisuje Andreu Sempiju, je bil najden na stopnišču hiše Chiara Poggi. Mnenje odvetnikov Stasija trdi, da je bil odtis na steni puščen z roko, ki je bila "prepojena s krvjo in znojem" ter da je "intenziven dlančni stik, ki ni združljiv z normalnim spustom po stopnicah". Tožilstvo sicer vztraja pri svoji tezi, da je odtis Stasijev.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.