APDEJT.si

Na mednarodnem letališču Hazrat Shahjalal v Daki je v soboto izbruhnil velik požar v tovornem terminalu, zaradi česar so morali začasno ustaviti vse lete. Na kraj dogodka je prispelo 28 gasilskih enot, ki so se borile z ognjem.

Kitajska letalska družba China Eastern Airlines bo 9. novembra obnovila komercialne lete med Šanghajem in Delhijem. Ta poteza pomeni ponovno povezavo med Kitajsko in Indijo po večletni prekinitvi letalskih povezav.

Zaradi zaustavitve delovanja vlade Združenih držav Amerike je agencija, ki je odgovorna za nadzor nad ameriškim arzenalom jedrskega orožja, poslala na neplačan dopust približno 1400 zaposlenih, kar predstavlja 80% celotne delovne sile. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa, bo začel veljati v ponedeljek.

Ameriška porota je francosko banko BNP Paribas spoznala za krivo pomoči sudanski vladi pri izvajanju genocida. Banka je kršila ameriške sankcije s tem, ko je zagotavljala bančne storitve, ki so podpirale režim Omarja al-Baširja. Porota je pritrdila tožnikom iz Sudana in banko obsodila na plačilo 20 milijonov ameriških dolarjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da mu je venezuelski predsednik Nicolas Maduro ponudil nafto Združenim državam Amerike. Poleg tega je Trump potrdil, da so operativci Cie aktivni v Venezueli, kar odpira vprašanja o nadaljnjem vmešavanju ZDA v latinskoameriško politiko.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Portugalski parlament je sprejel predlog, ki prepoveduje nošenje oblačil, namenjenih zakrivanju obraza, v javnih prostorih. Predlog je vložila stranka Chega, podprla pa ga je desnica. Medtem ko je PCP izrazil obžalovanje, da parlament razpravlja o temi, ki ni relevantna, je stranka Livre kritizirala predlog Chege. PS je prav tako proti nošenju burk.

Po tem, ko je ruski odposlanec Kiril Dmitrijev predlagal gradnjo tunela "Putin-Trump" pod Beringovo ožino, ki bi povezal Rusijo in Združene države Amerike, je ideja pritegnila pozornost Bele hiše. Donald Trump naj bi idejo ocenil za "zanimivo". Dmitrijev je predlagal, da bi tunel zgradilo podjetje Boring Company Elona Muska, stroški pa naj bi znašali manj kot 8 milijard dolarjev.

Kitajska je izključila drugega najvišjega generala He Weidonga in osem drugih visokih uradnikov iz vladajoče komunistične partije in vojske zaradi suma resne uradne zlorabe, povezane s korupcijo. He Weidong je bil podpredsednik Centralne vojaške komisije (CMC) in član Politbiroja.

V Tuniziji so se protesti v Gabesu zaradi onesnaževanja tovarne fosfatov zaostrili, protestniki so se spopadli s policijo. V Bruslju je policija uporabila vodne topove in solzivec proti protestnikom, ki so napadli urad za priseljevanje. V Peruju je policija prav tako uporabila solzivec proti protestnikom.

Visoki predstavnik Talibana je sporočil, da je Pakistan izvedel napade v afganistanski obmejni provinci v petek pozno zvečer, s čimer je prekinil prekinitev ognja. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je opozoril, da bodo teroristi plačali visoko ceno, ne glede na to, kje je njihov vir.

Po prepovedi udeležbe navijačev Maccabi Tel Aviv na tekmi Evropske lige proti Aston Villi zaradi varnostnih pomislekov in razprav o antisemitizmu, so se oglasili visoki politiki, vključno s premierjem Keirjem Starmerjem, ki so obsodili odločitev. Vlada preučuje možnost razveljavitve prepovedi. UEFA je pozvala britanske oblasti, da zagotovijo udeležbo navijačem. Policija West Midlands je tekmo označila za visoko tvegano. Zaradi varnostnih razlogov udeležba gostujočih navijačev ne bo dovoljena.

Ameriška gospodarska zbornica je vložila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi nove pristojbine v višini 100.000 dolarjev za vizume H-1B, ki jih uporabljajo podjetja za zaposlovanje kvalificiranih tujih delavcev. Zbornica trdi, da je pristojbina nezakonita in škodljiva za ameriška podjetja, saj omejuje dostop do globalnih talentov in ogroža inovativnost ter konkurenčnost. Bela hiša pa je dvig pristojbine zagovarjala kot ukrep za zaščito ameriških delovnih mest pred cenejšo tujo delovno silo.

Donald Trump je dejal, da uvedba 100-odstotnih carin na kitajske izdelke ni vzdržna. Napovedal je, da se bo v dveh tednih srečal s Xi Jinpingom.

IMF je napovedal, da bo Irska leta 2025 najhitreje rastoče gospodarstvo z neverjetno rastjo 9,1 %. Hkrati je popravil navzgor napovedi gospodarske rasti za Iran v letu 2025. Kljub trgovinskim napetostim in upočasnitvi kitajskega gospodarstva, ki temelji na izvozu, IMF ocenjuje, da bo globalna rast v letu 2025 ostala na 3,2 %.

V Bruslju se je zbralo več deset tisoč ljudi na protestih proti varčevalnim ukrepom vlade in osnutku proračuna EU, pri čemer so župani in regionalni voditelji izrazili zaskrbljenost glede prihodnosti kohezijskega sklada. Sočasno je splošna stavka v Belgiji paralizirala državo, z odpovedanimi leti in motnjami v javnem prometu v znak protesta proti reformam pokojninskega sistema in trga dela.

Zvezni sodnik je začasno prepovedal Trumpovi administraciji odpuščanje delavcev med blokado vlade, navajajoč, da je človeška cena tega nevzdržna.

V Grčiji so sindikati organizirali že drugo splošno stavko ta mesec zaradi novega zakona o delu, kar je na ulice Aten privedlo več tisoč protestnikov. V Bruslju se je nacionalna stavka, ki jo je organiziralo več sindikatov zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, udeležilo več kot 100.000 protestnikov, kar je ohromilo letalski promet in javni prevoz. Policija je proti protestnikom uporabila vodni top.

Pakistan in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta dosegla dogovor na ravni osebja o pregledih izvajanja razširjenega finančnega instrumenta (EFF) v vrednosti 7 milijard dolarjev in instrumenta za odpornost v vrednosti 1,1 milijarde dolarjev, kar bo Pakistanu omogočilo dostop do 1,2 milijarde dolarjev po odobritvi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju obljubil podporo ZDA v obliki 20 milijard dolarjev vredne finančne pomoči, vendar je to pogojil z zmago Mileijeve stranke na prihajajočih volitvah. Trump je Mileija sprejel v Beli hiši in poudaril, da bo ameriška podpora "izginila", če bo Milei izgubil volitve. To je storil kljub temu, da je Milei sprejel ameriško pomoč v višini 20 milijard dolarjev. Trumpov poseg v argentinsko politiko je sprožil polemike, saj nekateri menijo, da se s tem vmešava v notranje zadeve Argentine.