Donald Trump je v Beli hiši zamenjal portret Joeja Bidna z "napravo za podpisovanje". Recep Tayyip Erdoğan se je v Beli hiši srečal s Trumpom na pogovorih med ZDA in Turčijo.
Iran in Rusija sta podpisala memorandum o soglasju za gradnjo manjših jedrskih elektrarn v Iranu. Mohammad Eslami, iranski vodja jedrskega programa, in Aleksej Likhachev, vodja ruske državne jedrske korporacije Rosatom, sta razpravljala o možnostih in načrtih sodelovanja na področju miroljubne jedrske energije. Dogovor je bil sklenjen v času, ko se Iran sooča s pomanjkanjem energije in ponovnim pritiskom sankcij.
Donald Trump je zahteval preiskavo "trojne sabotaže" v ZN v New Yorku. Sestal se je s pakistanskim premierjem Shehbazom Sharifom v Washingtonu, kjer sta razpravljala o dvostranskih odnosih. Trump se je sestal tudi z arabskimi voditelji, vključno s Pakistanom, da bi poskušal končati vojno v Gazi. Ameriški uradnik je dejal, da imata predsednik Trump in premier Narendra Modi zelo pozitiven odnos in se bosta srečala.
Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da je Rusija "tiger iz papirja", in poudaril, da Rusija vidi možnost ponovnega osvajanja izgubljenih ozemelj s strani Ukrajine kot nerealno. Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusija prej medved kot tiger iz papirja. Trumpove izjave so vzbudile previdnost v Ukrajini, nekateri pa upajo, da bodo njegove besede podprte s konkretno podporo. Berlin meni, da Trumpove izjave povečujejo pritisk na Rusijo.
Donald Trump je v svojem govoru v Združenih narodih ostro kritiziral organizacijo in Evropo, pri čemer je izjavil, da migracije vodijo Zahod 'v pekel' in da so podnebne spremembe 'prevara'. Med obiskom Združenih narodov je prišlo do tehničnih težav z eskalatorjem, na katerem se je peljal Trump, kar je sprožilo ugibanja o sabotaži in posledično zahtevo Bele hiše po preiskavi incidenta.
Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na zasedanju Generalne skupščine ZN ponovil, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja. Ponovil je tudi obtožbe na račun ZDA in Izraela, da njuni napadi ogrožajo mirovna pogajanja. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nekaj ur kasneje nakazal na možno sprostitev napetosti glede jedrskega programa.
Donald Trump se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na sedežu Združenih narodov, kjer je izrazil občudovanje ukrajinskemu odporu proti ruski agresiji. Izjavil je, da verjame, da lahko Ukrajina s pomočjo NATA povrne vsa ozemlja, ki jih je izgubila proti Rusiji, in celo več. Trump je tudi dejal, da bi morale države NATO sestreliti ruska letala, če ta kršijo njihov zračni prostor. Prizadevanja za mir, ki jih je sprožil Trump, so se očitno ustavila.
Nizkocenovni prevoznik Spirit Airlines bo zaradi finančnih težav in prestrukturiranja odpustil 1800 stevardes, kar predstavlja približno tretjino celotnega kabinskega osebja. Odpuščanja prihajajo tik pred božično sezono potovanj, ko je povpraševanje po letalskih prevozih običajno visoko. Podjetje se sooča z drugim stečajem v enem letu in si prizadeva zmanjšati stroške.
Po ponovnih kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani Rusije, je generalni sekretar NATO, Mark Rutte, napovedal okrepitev nadzora in zračne obrambe na vzhodnem krilu zavezništva. Poudaril je, da bo NATO uporabil vsa potrebna, vojaška in nevojaška sredstva, da bi se branil in zaščitil vsak centimeter svojega ozemlja. Pri tem bi lahko v prihodnje uporabili tudi drone.
V Italiji so se nadaljevali propalestinski protesti, pri čemer levičarske stranke pozivajo premierko Meloni k obsodbi Netanjahuja. Medtem so se pojavile kritike glede časa, ki ga je Meloni dobila v televizijski oddaji v primerjavi s svojimi predhodniki. Katar naj bi pritiskal na UEFA, da bi izključili Izrael iz nogometnih tekmovanj. V Rimu so izrazili zaskrbljenost, da zaostrovanje tonov lahko poveča nasilje. Poudarjeno je bilo, da kljub izraelskim prizadevanjem Palestine ni mogoče izbrisati.
Iranski vodja jedrske organizacije Mohammad Eslami je izrazil upanje, da bo njegov obisk v Moskvi prelomnica v odnosih med državama. Napovedal je nadaljevanje iranskih jedrskih programov v skladu z obveznostmi varovanja. Medtem je Iran prekinil sodelovanje z jedrskim nadzornikom ZN, kar je posledica ponovnega uvajanja sankcij s strani zahodnoevropskih držav. Iranska javnost in mediji se po neuspešnih diplomatskih prizadevanjih in vojni zavzemajo za ponoven premislek o iranski jedrski doktrini.
Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer se osredotoča na naftne rafinerije in druge ključne dele sektorja. Cilj teh napadov je prekinitev dobave goriva in vojakov na fronto. Zaradi tega se v Rusiji dvigujejo cene goriva in širi pomanjkanje. Rusija medtem preizkuša hipersonične rakete.
Ukrajina je izvedla obsežen zračni napad na Rusijo z najmanj 361 droni, pri čemer je bila tarča tudi velika rafinerija Kirishi na severozahodu Rusije. Napad je povzročil kratek požar v rafineriji.
Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti močne sankcije proti Rusiji, če vse države članice Nata prenehajo kupovati rusko nafto in se strinjajo s podobnimi ukrepi, kot so ZDA. Trump je poudaril, da je pripravljen ukrepati, ko bodo to storile države Nata.
V Indoneziji so aretacije protestnikov sprožile zaskrbljenost glede cenzure in političnega kaosa. V Nepalu se protesti stopnjujejo, demonstranti zahtevajo odgovornost politikov in obsežne reforme. Po nasilnih protestih, ki so strmoglavili vlado, si množice prizadevajo zapustiti Nepal, vojska pa poskuša vzpostaviti red. Mladi voditelji v Nepalu so izrazili mnenje, da še niso pripravljeni prevzeti vodenja.
V Nepalu se je politična nestabilnost poglobila, protesti proti korupciji, brezposelnosti in politični nestabilnosti pa so postali nasilni. Umrlo je najmanj 20 ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad ulicami Kathmanduja in uvedla policijsko uro. Indijski vrhovni sodnik je omenil nasilne nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot razlog za pohvalo moči indijske ustave. Protestniki so za začasno premierko predlagali Sushilo Karki.
Med protesti 'Blokiraj vse', ki so potekali po Franciji, so francoske oblasti aretirale več kot 200 ljudi. Protestniki, ki jih vodijo levičarske sile, so izrazili nasprotovanje varčevalnim ukrepom in zmanjševanju socialnih storitev.
Približno 300 južnokorejskih delavcev, ki so bili pridržani med racijo na gradbišču baterij v Georgii zaradi domnevnih kršitev vizumov, se je vrnilo v Seul, kjer so jih pričakale čustvene družinske ponovne združitve. Delavci so racijo opisali kot "vojaško operacijo" in izrazili grozo nad dogodkom. Večina od 475 pridržanih je bila južnokorejskih državljanov.
V Franciji so izbruhnili protesti, kjer so protestniki blokirali ceste in podžigali požare, policija pa je odgovorila s solzivcem. V Nepalu je vojska prevzela nadzor nad ulicami Katmanduja, po tem ko so protesti terjali 22 življenj in povzročili odstop premierja ter zažig parlamenta. Protestniki so zažgali tudi hišo predsednika vlade.
Po obsežnih protikorupcijskih protestih, ki jih je sprožila prepoved družbenih medijev in v katerih je umrlo najmanj 19 ljudi, je nepalski premier odstopil. Vojska je uvedla policijsko uro v Katmanduju in poskuša vzpostaviti red po nasilnih protestih, ki so jih spremljali tudi protesti v Franciji zaradi visokih življenjskih stroškov in reform.