APDEJT.si

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

Egiptovske oblasti so sporočile, da je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, pomemben aktivist, ki je bil zadnjih 12 let skoraj neprekinjeno v zaporu. Predsedniški urad je sporočil, da je bilo pomiloščenih še pet drugih zapornikov. Na Filipinih je palača zanikala trditve nekdanjega guvernerja Ilocos Sura, Luisa "Chavita" Singsona, da sta prva dama Liza Araneta-Marcos in poslanec Martin Romualdez financirala zamaskirane izgrednike, ki so povzročali nemire med nedeljskimi protikorupcijskimi protesti.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

Na cestninski postaji Saint-Arnoult-en-Yvelines v Franciji so zasegli 1,5 tone kokaina, skritega v tovornjaku. Voznika so aretirali in ga privedli pred preiskovalnega sodnika, ki bo odločal o njegovi priporu. Zasegli so 1264 paketov kokaina.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Brazilski predsednik Lula da Silva je objavil odprto pismo in v članku v New York Timesu odločno odgovoril na kritike Donalda Trumpa glede obsodbe Jairja Bolsonara. Lula je ZDA obtožil, da si prizadevajo za nekaznovanost Bolsonara z uvajanjem carin in sankcij. Poudaril je, da Brazilija ne bo sprejemala pritiskov, vendar ostaja odprta za dialog. Lula je izrazil ponos nad odločitvijo brazilskega vrhovnega sodišča in ponovil, da suverenost in demokracija Brazilije nista predmet pogajanj.

Talibani so sporočili, da so se sestali z ameriškimi diplomati in razpravljali o bilateralnih odnosih ter normalizaciji odnosov med državama. Podpredsednik vlade za gospodarske zadeve Abdul Ghani Baradar Akhund je pozval ZDA k odpravi gospodarskih sankcij proti Afganistanu. ZDA se na trditve afganistanske vlade niso takoj odzvale.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti generacije Z v Nepalu so se stopnjevali, zaradi nasilnih spopadov je umrlo več deset ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Katmandu, ulice so zaprte, politiki pa so pobegnili s helikopterji. Premier je odstopil, protestniki pa predlagajo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

Prvi podpredsednik Južne Sudana, Riek Machar, je bil obtožen izdaje, umora in zločinov proti človečnosti. Obtožbe so povezane s smrtonosnim napadom na vojaško bazo marca, ki ga je domnevno ukazala Macharjeva etnična milica, znana kot Bela vojska. V napadu je bilo ubitih več kot 250 vojakov. Pravosodni minister je potrdil, da je Machar obtožen zaradi vpletenosti v napade milice na vladne sile.