Ameriški obrambni minister je sporočil, da so ameriške sile izvedle napad na plovilo v Karibskem morju. V napadu so umrle tri osebe.
Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo Beograd, naj pojasni izjavo predsednika Vučića o možni prodaji streliva Evropski uniji. Srbsko zunanje ministrstvo je izrazilo presenečenje nad komentarji Marije Zaharove v zvezi z Vučićevo izjavo.
Vladimir Putin je zanikal rusko obstreljevanje jedrske elektrarne Zaporožje in za napade obtožil Ukrajino. Ponovil je propagandne narative in poskušal ustrahovati Zahod. Odzval se je tudi na Trumpove izjave o Rusiji kot 'papirnatem tigru' in opozoril na ponovno oboroževanje Evrope, pri čemer je zagrozil s protiukrepi. Sekretar Nata Mark Rutte je opozoril, da bi ruske rakete lahko dosegle tudi Rim ali London.
Združene države Amerike načrtujejo uvrstitev nemške "Antifa Ost", povezane z levičarsko ekstremistko Lino E., na seznam terorističnih organizacij. To je sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva.
Po tem, ko je Izrael podprl mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, je Trump dejal, da ima Hamas tri do štiri dni časa, da se odzove na predlog, ki naj bi privedel do prekinitve ognja in miru. Palestinske frakcije naj bi se nagibale k sprejetju Trumpovega načrta.
Iran je označil obtožbe ZDA in Izraela o načrtovanju atentata na izraelskega veleposlanika v Mehiki za "absurdne in smešne".
Po obtožbah, da je Hamas kršil prekinitev ognja s streljanjem na izraelske vojake v Rafi, je izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil takojšnje in močne napade na območje Gaze. Forum družin talcev je zahteval nujen sestanek z Netanjahujem zaradi kršitev premirja s strani Hamasa.
Izrael je vrnil dodatnih 15 trupel Palestincev v Gazo, s čimer se je skupno število vrnjenih trupel povečalo na 135. Hamas je obtožil Izrael, da je v izraelskem obstreljevanju v Gazi umrlo devet Palestincev, ki naj bi bili člani iste družine, in to označil za načrtovan pokol. Izraelska vojska je dejala, da je vozilo skušalo prečkati umikajočo se linijo.
Po nasilnih protestih v Muridkeju je policija v Punjabu aretirala najmanj 57 ljudi zaradi spodbujanja nemirov in širjenja propagande na spletu. Oblasti iščejo voditelja stranke TLP, Saada Rizvija, zaradi suma pranja denarja, pri čemer so pri njem doma našli večjo količino tuje valute in zlata. Zoper vodstvo TLP je bilo vloženih več kot 20 kazenskih ovadb. V Durgapurju je bil aretiran prijatelj posiljene študentke, s čimer je število aretiranih v tem primeru naraslo na šest.
Donald Trump in Xi Jinping sta se srečala v Busanu v Južni Koreji, kar je njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem napovedal takojšnjo ponovno uvedbo jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel poskuse drugih držav. Po srečanju s kitajskim predsednikom je Trump zapustil Južno Korejo brez komentarja.
Sirski predsednik Ahmad al-Chareh je obiskal Washington, kjer ga je sprejel Donald Trump. Srečanje, ki je potekalo diskretno, predstavlja prelomnico, saj je al-Chareh nekoč bil na črnem seznamu FBI. Po obisku se je Sirija odločila pridružiti koaliciji proti džihadistom. Trump je al-Chareha označil za 'trdega' in izrazil naklonjenost do njega.
V bližini zgodovinske Rdeče trdnjave v New Delhiju je eksplodiral avtomobil, pri čemer je umrlo najmanj osem ljudi, več pa je bilo ranjenih. Policija preiskuje vzrok eksplozije, ki je povzročila tudi požar in poškodovala več parkiranih vozil. Po poročanju indijskih medijev so oblasti razglasile visoko stopnjo pripravljenosti v večjih mestih po vsej Indiji.
Donald Trump je Cii odobril tajne operacije v Venezueli, usmerjene proti narkokartelom. Kot razlog za to odločitev je navedel veliko količino drog. Neznano je, ali CIA načrtuje kakšne operacije v Venezueli ali gre za preventivni ukrep. Poročila tudi navajajo, da je Trumpova administracija odobrila Cii izvajanje smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih.
Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.
Izraelske oblasti so začele premeščati palestinske zapornike, ki bodo izpuščeni v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja in izmenjavi z izraelskimi talci. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja pa humanitarna pomoč, ki naj bi obsegala 600 tovornjakov dnevno, še ni vstopila v območje Gaze.
Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.
Libanonska obveščevalna agencija je razkrila in razbila izraelsko vohunsko mrežo, ki je načrtovala teroristične napade, vključno z bombnimi napadi in atentati, na ozemlju Libanona. Aretirane so bile osebe, ki so delovale za Izrael.
Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.
Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.
Hezbollah je zavrnil možnost političnih pogajanj z Izraelom in poudaril, da ima pravico do obrambe. Izjava je sledila izraelskim obtožbam, da se Hezbollah ponovno oborožuje, in ponovnemu pozivu libanonskega predsednika Josepha Aouna k pogajanjem.