APDEJT.si

Severna Koreja vztrajno zavrača ponovna pogajanja z ZDA o denuklearizaciji, kljub temu, da je Donald Trump v prvem mandatu trikrat srečal severnokorejskega voditelja. Sestra Kim Jong Una, Kim Yo Jong, je jasno poudarila, da Severna Koreja nasprotuje kakršnim koli poskusom zanikanja njenega statusa jedrske sile in da je ta status nepreklicen. Kljub priznanju nekdaj dobrega odnosa med Kimom in Trumpom, Pjongjang ne namerava sesti za pogajalsko mizo glede jedrskega orožja.

Cena bakra na mednarodnih trgih se je zvišala po sklenitvi carinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, s čimer se je preprečila morebitna trgovinska vojna. Sporazum določa 15-odstotno carino na evropske izdelke ter predvideva nakup energije in vojaške opreme s strani EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Papež Leon XIV. je med angelusom na Trgu sv. Petra obsodil "grozno humanitarno situacijo v Gazi", kjer je civilno prebivalstvo "zdrobljeno od lakote" in izpostavljeno nasilju ter smrti. Poudaril je, da je lakota v Gazi presegla kritično točko, kar kažejo poročila o ljudeh, ki dneve ne jedo. Papež je tudi pozval k izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.

V Gazi tisoče otrok, vključno z 40.000 dojenčki, umira zaradi lakote in podhranjenosti, saj jim primanjkuje mleka in osnovne humanitarne pomoči. Hamasovo vodstvo Gaze je opozorilo, da bi lahko v kratkem umrlo več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Medtem ko Izrael trdi, da distribuira pomoč, poročila kažejo na obupne razmere, kjer so bile kot posledica izraelskega blokadnega režima doslej zabeležene smrti 127 oseb, od tega 85 otrok. Mednarodna skupnost izraža ogorčenje nad blokado pomoči, ki vodi v katastrofalne humanitarne posledice.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Tajska si prizadeva za mirno rešitev obmejnih spopadov s Kambodžo in je odprta za regionalno mediacijo. Malezija, kot predsedujoča ASEAN-u, je izrazila pripravljenost pomagati pri iskanju rešitve za vse bolj napet mejni spor med državama.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj napovedal namero Francije, da bo septembra na Generalni skupščini Združenih narodov priznala palestinsko državo, v upanju na vzpostavitev miru v regiji. Ta poteza je izzvala ostre kritike s strani Izraela in Združenih držav Amerike. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da Washington "ostro zavrača" francoski načrt.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila tožbo zoper mesto New York zaradi njegovih politik »svobodnega mesta« (sanctuary city). Vlada trdi, da te politike ovirajo zvezno izvrševanje imigracijskih zakonov in so prispevale k nedavnemu streljanju na carinskega uslužbenca. Tožba, ki jo je vložilo Ministrstvo za pravosodje, obtožuje mestne oblasti, da sodelujejo pri zaščiti migrantov in diskriminirajo varnostne sile. New York je namreč eno od tako imenovanih »svobodnih mest«, kjer policija lahko zavrne sodelovanje s predstavniki imigracijskih oblasti, če nimajo sodnega naloga ali naloga za aretacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova žena Brigitte sta vložila tožbo zaradi obrekovanja proti ameriški desničarski podkasterki Candace Owens. Owens je trdila, da je bila prva dama Francije ob rojstvu moškega spola. Tožba je bila vložena v ZDA, kar poudarja mednarodni doseg tovrstnih obtožb.

Brazilija je napovedala, da bo vložila prošnjo za pridružitev Južnoafriški republiki v njeni tožbi proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), ki Izrael obtožuje izvajanja genocida v Gazi. Brazilsko vlado je v izjavi poudarila, da so izčrpani vsi diplomatski kanali za rešitev spora, ter da je končala končno fazo procesa za uradno pridružitev k tožbi. Država meni, da ni več prostora za moralno dvojico in da je treba obsoditi napade na civiliste. To dejanje sledi podobnim potezam drugih držav, ki so izrazile podporo ali namero pridružiti se tožbi.

Donald Trump je v radijskem intervjuju ponovil svoje obtožbe, da je Barack Obama zagrešil "izdajo" in poskusil izvesti "državni udar". Trump je dejal, da bi morali mediji govoriti o "lovu na čarovnice", ki naj bi ga vodil Obama, pri čemer je izpostavil vrsto neutemeljenih obtožb. Zapisano je bilo tudi, da je Trump dosegel šest mesecev svojega drugega predsedniškega mandata, vendar brez dodatnih podrobnosti o njegovi vsebini.

Univerza Columbia je dosegla poravnavo z ameriško vlado in se zavezala k plačilu 221 milijonov dolarjev za rešitev spora, povezanega z lanskoletnimi protesti v podporo Palestincem. Vendar sporazum ne vključuje drastičnejših ukrepov, kot sta soglasni dekret ali reforma univerzitetne vladne strukture. Predsednik Lula naj bi se udeležil dogodka v São Paulu, vendar ne manifestacije na USP v zvezi s sankcijami Trumpa.

Evropska unija in ZDA so se približale trgovinskemu dogovoru, ki bi lahko vključeval 15-odstotno carino na evropske izdelke, pri čemer se EU zgleduje po japonskem modelu pogajanj z Washingtonom za izognitev višjim carin. Cilj je preprečiti širše trgovinske spopade.