Predsednica vlade Trinidada in Tobaga Kamla Persad-Bissessar je odločno zavrnila navedbe o sodelovanju njene države v ameriški vojaški operaciji, uperjeni proti Venezueli. Do pojasnila je prišlo po trditvah Washingtona o ukrepih proti administraciji predsednika Nicolása Madura, kar je v regiji sprožilo precejšnje napetosti. Persad-Bissessarjeva je poudarila, da njena država ni bila del vojaških akcij Združenih držav Amerike, čeprav so bile na območju prisotne ameriške sile. Kljub uradnemu zanikanju sodelovanja v napadih je vlada Trinidada in Tobaga potrdila, da so od oktobra prejšnjega leta na njihovih obalah dovolili ameriške vojaške vaje. Te dejavnosti so bile po navedbah Port of Spaina namenjene izključno spremljanju dejavnosti znotraj in zunaj otoka, kar pa je sosednja Venezuela razumela kot neposredno grožnjo svoji nacionalni varnosti. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji, kjer se interesi ZDA in Venezuele pogosto spopadajo.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Iskrice s šampanjca so po preiskavi najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so iskrice prišle preblizu stropa bara. Število smrtnih žrtev je naraslo na 47, identificirana pa je bila le ena žrtev. Papež Leo je izrazil sožalje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Poleg Nicolasa Madura so bili v južnem okrožju New Yorka obtoženi tudi drugi venezuelski funkcionarji, ki naj bi med leti 1999 in 2020 vodili narkoteroristično zaroto. Maduro je prispel v New York z ameriškim vojaškim letalom in je v zveznem priporu, kjer se bo soočil z obtožbami, vključno s trgovino s kokainom in zločini z orožjem.

Gvajanski predsednik Irfaan Ali je v soboto zjutraj sporočil, da je država uradno aktivirala svojo nacionalno varnostno arhitekturo. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na intenzivne zračne napade Združenih držav Amerike na več vojaških baz in drugih strateških objektov v sosednji Venezueli. Po besedah predsednika Alija so tovrstni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti gvajanskih državljanov ter zaščito ključnih strateških interesov države v luči zaostrenih regionalnih razmer. Operacija ameriških sil v Venezueli je povzročila povečano pripravljenost v regiji, saj se Gvajana nahaja v neposredni bližini tarč napadov. Gvajanske oblasti za zdaj niso poročale o morebitnih kršitvah svojega ozemlja, vendar poudarjajo, da bodo varnostne sile budno spremljale dogajanje ob meji. Aktivacija varnostnega načrta vključuje okrepljen nadzor in pripravljenost vseh obrambnih struktur države.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je državni sekretar ZDA Marco Rubio izjavil, da bo Maduroju sojeno v ZDA. Generalna državna tožilka ZDA Pamela Bondi je sporočila, da je bil Maduro obtožen narkoterorizma in da bo skupaj s svojo ženo Cilio Flores odgovarjal pred ameriškim pravosodjem. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi moral Edmundo González prevzeti funkcijo "legitimnega predsednika" Venezuele. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je priznala, da vlada ne ve, kje se nahaja Maduro, in prevzela vidnejšo vlogo v državi.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je ponovno odprla zračni prostor nad Karibi po napadu ZDA na Venezuelo.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro stopnjeval retoriko proti Teheranu in sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje varnostnih sil nad civilisti stopnjevalo. Napetosti so se razvnehale po tem, ko so se v več iranskih mestih razširili protesti zaradi gospodarskega kolapsa, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, številni drugi pa so bili aretirani. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške vojake ter oporišča na Bližnjem vzhodu. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in napovedal, da jih bodo varnostne sile ukrotile.

Preiskava je pokazala, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so se ognjemeti približali stropu. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, identificirali pa so le eno žrtev. Priče so opisale prizore s šampanjskimi steklenicami in ognjemeti. Papež Leo in drugi so se odzvali na tragedijo.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli je Donald Trump sobotno vojaško operacijo označil za velik uspeh in ponudil nejasen načrt, da bo njegova administracija »vodila« Venezuelo. Medtem so poročali o prevozu Madura v New York. Poudarjena je bila dolga zgodovina ameriških vojaških intervencij in podpore diktaturam v Latinski Ameriki.

Guvernerka New Yorka, Kathy Hochul, je operacijo Donalda Trumpa v Venezueli označila za očiten primer zlorabe moči. Župan New Yorka je stopil v stik z Donaldom Trumpom in izrazil svoje nestrinjanje z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli, ter izrazil dvom o smiselnosti menjave režima. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova žena v New Yorku obtožena več kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z drogami in posedovanjem orožja.