Afriška unija je izrazila globoko zaskrbljenost in ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Organizacija je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, ob tem pa poročala o dodatnih vojaških napadih na venezuelske državne institucije. V uradni izjavi je panafriška organizacija poudarila nujnost spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravice narodov do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Panameriška kriza se je stopnjevala po neposrednem ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo operacije, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu. Afriška unija je v odzivu pozvala k vključujočemu političnemu dialogu med samimi Venezuelci kot edini poti do trajne rešitve notranjih sporov. Pozvali so vse vpletene strani k zadržanosti in odgovornosti, hkrati pa izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v trenutku, ko so prestolnico Caracas stresle eksplozije in zračni napadi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Po poročanju New York Timesa naj bi Madurovi sodelavci sodelovali z Združenimi državami pri njegovi aretaciji. Ključno naj bi bilo 50 milijonov dolarjev nagrade, ki jo je ponudil Donald Trump. Pojavila se je tudi informacija, da je bila Madurova fotografija posneta na poti v Guantanamo Bay.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da Delcy Rodriguez prevzame funkcijo začasne predsednice po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA. Ameriški kongresnik Jake Auchincloss je izrazil mnenje, da je aretacija Madura povezana z nafto. Minister Rubio je izjavil, da trenutno ni ameriških vojaških enot v Venezueli in da ZDA ne potrebujejo venezuelske nafte. Maduro je bil po ameriški vojaški akciji premeščen v zapor v New Yorku, kjer naj bi mu sodili.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Senegal je po nedavnem obisku ministra za afriško integracijo Cheikha Nianga v Gvineji Bissau, ki je sprožil vprašanja o podpori vojaški hunti, poudaril, da želi igrati vlogo posrednika med Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (CEDEAO) in državami Sahela (AES). Senegal si prizadeva za diplomacijo dialoga in ohranjanje odprtih komunikacijskih kanalov. Vzporedno s tem se v Senegalu obravnavajo politične napetosti in možne spremembe v letu 2025.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Burkina Faso je v sredo izpustila 11 pripadnikov nigerijske vojaške letalske posadke, ki so bili pridržani od 8. decembra, ko je njihovo letalo zasilno pristalo. Nigerijski zunanji minister je potrdil, da so posadko izpustili po pogovorih.

V Washingtonu sta Kongo in Ruanda podpisala mirovni sporazum pod okriljem Donalda Trumpa, vendar so se spopadi v Kongu že nekaj ur po podpisu sporazuma ponovno razplamteli. Poročajo o intenziviranju spopadov na vzhodu Konga, kljub podpisanemu mirovnemu sporazumu med kongovskim in ruandskim predsednikom.

Anicet Ekane, predsednik Afriškega gibanja za novo neodvisnost (MANIDEM) in aktivni podpornik Issa Tchiroma Bakaryja, je umrl v priporu 1. decembra 2025. Ekane je bil aretiran 25. oktobra 2025 zaradi protestov po volitvah in podpore Bakaryju, ki je izpodbijal izide predsedniških volitev. Njegova smrt je sprožila odzive v političnih in civilnih krogih Kameruna. Natančne okoliščine smrti še niso bile uradno objavljene, njegov odvetnik pa je poročal, da so mu bili prikrajšani medicinski pripomočki.

Predsednik Demokratične republike Kongo, Felix Tshisekedi, in predsednik Ruande se bosta prihodnji teden v Washingtonu srečala s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, da bi podpisala mirovni sporazum. Ta sporazum naj bi zagotovil mir na vzhodu Konga. Viri poročajo, da si ZDA prizadevajo posredovati pri miru na vojnem območju vzhodnega Konga in privabiti zahodne naložbe v rudarstvo v regiji. Kljub Trumpovim trditvam o diplomatskem uspehu ostaja konflikt v Kongu kompleksen.

Po vojaškem udaru v zahodnoafriški državi Gvineja Bissau je odstavljenega predsednika Umara Sissocoja Embalója prepeljalo v Senegal. Vojska je prevzela oblast in imenovala novega voditelja države. Podrobnosti o državnem udaru ostajajo nejasne.

Papeža Lea XIV. je v Ankari sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Papež se je srečal tudi z ekumenskim patriarhom Bartolomejem v Fanariju ob 1700. obletnici koncila v Nikeji. Grška ERT poroča o obisku in napoveduje spremembe v programu zaradi pokrivanja dogodka.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Libanonske oblasti so izpustile Hanibala Gadafija, sina pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. S tem se je končalo njegovo desetletno pridržanje zaradi domnevnega prikrivanja informacij o izginotju libanonskega klerika. Odvetnik je potrdil, da je bil Gadafi izpuščen po zaključku potrebne dokumentacije. Izpustitev je sledila nekaj dni po tem, ko so oblasti odpravile prepoved potovanja in znižale varščino.