Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah potrdil, da se uradni Kijev z Washingtonom pogovarja o možnosti namestitve ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah bi ta ukrep služil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v poljubni obliki, s čimer želi pospešiti diplomatsko reševanje konflikta. Napovedi o morebitni prisotnosti ameriške vojske prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti. Zelenski je pojasnil, da so varnostna zagotovila ključna za prihodnost Ukrajine, hkrati pa je izrazil odprtost za dialog, ki bi lahko vodil do končanja vojne. Izjave sledijo nedavnim mednarodnim usklajevanjem, kjer so zahodne zaveznice iskale skupne točke za vzpostavitev trajnega premirja v regiji.

Iranski študenti so v torek na ulicah Teherana izvedli množične proteste, s katerimi so izrazili nezadovoljstvo nad poglabljanjem gospodarske krize v državi. Protesti študentske populacije so sledili le dan po tem, ko so v prestolnici svoje nestrinjanje z zaostrenimi gospodarskimi razmerami izrazili že trgovci. Demonstracije odražajo širše družbeno nezadovoljstvo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in nestabilnih ekonomskih razmer, ki vplivajo na vse sloje prebivalstva. Študentsko gibanje se je v Teheranu aktiviralo kot odgovor na vse težje preživetje in pomanjkanje gospodarskih perspektiv. Po navedbah poročevalcev so študenti s svojo prisotnostjo na ulicah okrepili pritisk na oblast, ki se spopada z očitki o neučinkovitem upravljanju države. Dogajanje v Iranu nakazuje na potencialno širjenje nemirov, saj se različne družbene skupine povezujejo v skupnih zahtevah po stabilizaciji gospodarstva in izboljšanju socialnega položaja državljanov.

Indijski premier Narendra Modi je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu na rezidenco ruskega predsednika Putina in poudaril pomen diplomatske rešitve spora med Rusijo in Ukrajino. Putin je v novoletnem nagovoru dejal, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom. Ruski napadi z droni na Odeso so poškodovali stanovanjske zgradbe in električno omrežje, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki.

Na tisoče Sydnejčanov se je zgrnilo v osrednje poslovno območje, da bi si zagotovili najboljša mesta za proslavljanje novega leta. Premier je pozval prebivalce, naj s praznovanjem pokažejo enotnost in se uprejo terorizmu po napadu v Bondiju.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Med božičnimi prazniki so tatovi z vrtanjem vdrli v trezor nemške banke v Gelsenkirchenu in ukradli za najmanj 10 milijonov evrov gotovine in dragocenosti. Policija preiskuje dogodek, vendar podrobnosti še niso znane.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Tajvanski polprevodniški velikan TSMC je po poročanju tujih medijev napovedal pospešitev proizvodnih načrtov v svoji ameriški tovarni v Arizoni. Proizvodnja najnaprednejših 3-nanometrskih čipov naj bi se začela že leta 2027, kar je leto dni prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Ta strateška poteza velja za neposreden odgovor na konkurenčni pritisk južnokorejskega Samsunga, ki v svojem obratu v Teksasu načrtuje proizvodnjo 2-nanometrske tehnologije. Podjetje je hkrati uradno potrdilo, da je v zadnjem četrtletju letošnjega leta že začelo s serijsko proizvodnjo 2-nanometrskega procesa (N2) v svojih domačih obratih na Tajvanu. S tem je TSMC postal prvi proizvajalec na svetu, ki uporablja tehnologijo tranzistorjev z nano lističi oziroma arhitekturo GAA (Gate-All-Around). Analitiki poudarjajo, da je hitrejša širitev v ZDA tesno povezana z naraščajočim povpraševanjem podjetja Tesla po čipih za umetno inteligenco, pri čemer se ameriški avtomobilski proizvajalec zanaša na proizvodne zmogljivosti obeh azijskih polprevodniških gigantov.

Venezuelsko državno podjetje PDVSA si prizadeva ohraniti prodajo surove nafte in razširiti plavajoča skladišča, medtem ko se država spopada z zaostreno pomorsko blokado Združenih držav Amerike. Po podatkih analitičnih hiš Reuters in TankerTrackers.com sta v zadnjih dneh v venezuelske vode prispela najmanj dva tankerja, več drugih pa se obali še približuje. Ta dejavnost nakazuje na poskus Caracas-a, da bi premostil logistične ovire, ki so nastale zaradi agresivnega izvajanja sankcij pod upravo Donalda Trumpa. Zaradi ameriških ukrepov se je izvoz venezuelske nafte od novembra skoraj prepolovil, kar je povzročilo kopičenje zalog in prisililo PDVSA v začasno zapiranje vrtin v naftno bogatem pasu Orinoko. Čeprav je proizvodnja v začetku leta 2025 kazala znake rasti, trenutne razmere na trgu in zasegi tovora s strani ameriške obalne straže močno hromijo izvozni sistem države. Naftni trgi pozorno spremljajo napetosti v regiji, ki poleg dogajanja v Venezueli vključujejo tudi motnje v oskrbi iz Kazahstana, kar vpliva na nestanovitnost cen energentov v prazničnem obdobju.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago napovedal možnost podpore novim obsežnim zračnim napadom na Iran. Trump je poudaril, da Washington ne izključuje vojaškega posredovanja, če bo Teheran nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov in jedrskega programa. Izjava prihaja po junijskem vojaškem sodelovanju ameriških sil z Izraelom v napadih na iranske cilje, kar je dodatno zaostrilo odnose na Bližnjem vzhodu. Kremelj se je na napovedi odzval s pozivom k mednarodni zadržanosti in opozoril pred stopnjevanjem napetosti v regiji. Ruski predstavniki so izpostavili nevarnost širšega konflikta, medtem ko je svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Ali Hameneja, Šarkani, na družbenih omrežjih napovedal takojšen odgovor na morebitno agresijo. Incident odraža zaostreno varnostno dinamiko po nedavni dvanajstdnevni vojni med Izraelom in Iranom, ki je pustila globoke posledice v regionalni stabilnosti.

Meta je za več milijard dolarjev prevzela kitajsko podjetje za umetno inteligenco Manus, kar je sprožilo mešane občutke v kitajskih tehnoloških krogih. Prevzem naj bi podjetju Meta omogočil ustvarjanje praktičnih orodij UI za ustvarjanje prihodkov in izkoriščanje naložb v umetno inteligenco. Poudarjeno je bilo, da integracija UI agentov v podjetja zahteva strateško implementacijo, ne zgolj uvedbo chatbotov.

Upravljavec hitrih vlakov Eurostar, ki povezujejo Združeno kraljestvo s celinsko Evropo, je danes potnike pozval k spremembi potovalnih načrtov zaradi resnih motenj v prometu. Do težav je prišlo zaradi okvare na električnem omrežju v predoru pod Rokavskim prelivom, kar je povzročilo odpovedi številnih linij in dolge zamude. Potnikom svetujejo, naj ne potujejo, če to ni nujno potrebno, saj so zmogljivosti omejene, sanacija napake pa še poteka. Zaradi izpada električne energije sta bila onemogočena nemoten prehod vlakov in uporaba ključne infrastrukture, ki povezuje London s Parizom in Brusljem. Incident je povzročil kaos na železniških postajah na obeh straneh preliva, kjer se je nabralo veliko število potnikov. Eurostar se spopada z logističnimi izzivi pri prerazporejanju potnikov na kasnejše termine, medtem ko tehnične ekipe skušajo čim prej odpraviti okvaro na napeljavi.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih vojakov iz Jemna po zračnem napadu pod vodstvom Saudske Arabije na njihovo pošiljko. Dogodek je razkril naraščajoče nezaupanje med Saudsko Arabijo in ZAE, kar bi lahko koristilo Hutijem.

Kitajska komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) je v sodelovanju s finančnim ministrstvom objavila načrt za spodbuditev domače porabe v letu 2026, za kar so v prvem sklopu namenili 625 milijard juanov (približno 8 milijard evrov). Sredstva bodo zagotovljena prek posebnih dolgoročnih državnih obveznic, namenjena pa so programu zamenjave starih potrošniških izdelkov za nove. Program se osredotoča na spodbujanje nakupov energetsko učinkovitejših naprav in napredne tehnologije, s čimer želi Peking okrepiti notranje povpraševanje sredi negotovih gospodarskih razmer. Novost v naboru subvencioniranih izdelkov so pametne naprave, med katerimi so prvič izpostavljena očala za obogateno resničnost (AR). Poleg visokotehnoloških pripomočkov bodo kupci upravičeni do finančnih spodbud tudi pri nakupu pametnih gospodinjskih aparatov in drugih digitalnih produktov. S tem ukrepom kitajske oblasti ne zasledujejo le kratkoročne gospodarske rasti, temveč tudi pospešeno digitalizacijo in posodobitev kitajskega trga široke porabe, hkrati pa poskušajo zmanjšati vpliv upočasnjenega nepremičninskega sektorja na nacionalno gospodarstvo.

Policija je sporočila, da so tatovi med božičnimi prazniki z velikim vrtalnikom izvrtali luknjo iz parkirne hiše v trezor nemške hranilnice v Gelsenkirchnu. Ukradli so gotovino, zlato in nakit v vrednosti približno 30 milijonov evrov (35 milijonov dolarjev).

Japonska je uradno izrazila zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, poudarila pomen stabilnosti v Tajvanski ožini in sprožila pomisleke pri Kitajski. Evropske države, vključno z Veliko Britanijo in Nemčijo, so prav tako pozvale k zadržanosti. Tajvansko zunanje ministrstvo je obsodilo kitajske vojaške vaje in jo označilo za povzročitelja težav v mednarodni skupnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zmanjšal pomen kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana in poudaril svoj tesen odnos s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Trump je izpostavil, da tovrstne pomorske operacije potekajo že dve desetletji, ter nakazal, da si prizadeva za sklenitev obsežnega dogovora s Pekingom. Njegova stališča prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriški zavezniki v Aziji, zlasti Japonska, vse glasneje odzivajo na kitajske grožnje, kar bi lahko otežilo Trumpova pogajalska izhodišča. Kitajska stran je ostro opozorila, da so poskusi spodkopavanja povojne mednarodne ureditve ali uveljavljenih zgodovinskih dejstev obsojeni na neuspeh. To opozorilo je bilo neposreden odgovor na sporne izjave japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Peking vztraja, da vprašanje Tajvana ostaja ena od ključnih »rdečih linij« v odnosih z ZDA. Čeprav Trump poskuša vzpostaviti neposreden dialog z Xijem, pritiski zaveznikov in vprašanja strateške zaščite tehnologije, kot so polprevodniki, še naprej zapletajo geopolitično situacijo v regiji.

Južnokorejsko ministrstvo za podnebje, energijo in okolje je uradno napovedalo konec kontroverzne industrije reje medvedov za pridobivanje žolča. Nova zakonodaja, ki temelji na dopolnjenem zakonu o zaščiti živali, s 1. januarjem prepoveduje vzrejo in posest medvedov ter odvzem njihovega žolča. Za kršitelje so predvidene stroge zaporne kazni, ki segajo od dveh do petih let. Kljub uradni prepovedi pa v državi v ujetništvu ostaja približno 200 azijskih črnih medvedov, katerih usoda ostaja negotova, saj so bili prvotno vzrejeni izključno za namene ekstrakcije iz žolčnikov. Odločitev vlade v Seulu sledi dolgoletnim pritiskom domačih in mednarodnih organizacij za zaščito živali, ki so opozarjale na nehumane pogoje bivanja in krute prakse v tej panogi. Industrija, ki je bila nekoč v regiji razširjena zaradi uporabe žolča v tradicionalni medicini, se je v zadnjih letih močno skrčila, vendar je popolna zakonska prepoved ključni korak h končanju te prakse. Vlada se zdaj spopada z izzivom, kako zagotoviti ustrezno oskrbo za preostale živali, ki ne morejo preživeti v divjini.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.