APDEJT.si

Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Zelenskim se je Donald Trump sestal z ruskim predsednikom Putinom na Aljaski, kjer naj bi po poročanju Financial Times prišlo do napetosti zaradi Putinovega zgodovinskega monologa o Ukrajini. Putin naj bi Trumpu dejal, da dobava raket Tomahawk Ukrajini ne bo spremenila poteka vojne, temveč bo poslabšala odnose. Kljub temu naj bi Zelenski med obiskom v Washingtonu poskušal prepričati ZDA o dobavi teh raket.

Palestinska vlada je predstavila obsežen petletni načrt za obnovo Gaze, ki ga ocenjujejo na 67 milijard dolarjev (57,4 milijard evrov). Premier Mohammad Mustafa je Združenim narodom in diplomatskim predstavnikom predstavil načrt, ki naj bi ga vodili Palestinci s podporo mednarodne skupnosti. Kljub temu se palestinska oblast sooča z izzivi, vključno z nasprotovanjem izraelskega premierja Netanjahuja ustanovitvi palestinske države. Palestinski premier upa, da bodo v 12 mesecih v celoti operativni v Gazi.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, s ciljem končanja vojne v Ukrajini. Hkrati se bo Trump srečal z Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši. Kremelj je potrdil telefonski pogovor med Putinom in Trumpom, pri čemer je Putin izdal opozorilo glede dobave orožja Zelenskemu.

Papež Leo XIV. je obsodil svetovno neuspešnost pri odpravljanju lakote, pri čemer je krivdo pripisal "brezdušnemu gospodarstvu" in pozval ljudi k ponovnemu razmisleku o življenjskih slogih in prioritetah. Izpostavil je neenakosti, ki omogočajo, da imajo nekateri vse, medtem ko mnogi nimajo nič.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Državni dumi predložil sporazum o strateškem partnerstvu in sodelovanju z Venezuelo v ratifikacijo. Sporazum, ki sta ga Putin in venezuelski predsednik Nicolás Maduro podpisala maja letos, širi sodelovanje med državama na političnem in gospodarskem področju ter na področju varnosti in boja proti terorizmu.

Pred srečanjem Volodimirja Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi Zelenski pozival k dobavi raket Tomahawk, se je Trump po poročanju virov pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je bil pogovor dolg in da bo o njegovi vsebini poročal.

Združene države Amerike so napovedale novo finančno kazen v višini 5.000 ameriških dolarjev za tujce, ki nezakonito prečkajo mejo z Mehiko. Ta ukrep bo veljal za tujce, ki prejmejo dovoljenje za začasno bivanje v ZDA preko določenega programa, vključno s tistimi, katerih prošnje še niso bile odobrene.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju New York Timesa odobrila Cii izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Trump je potrdil, da je dal zeleno luč za tovrstne aktivnosti, katerih cilj je omejiti nezakonite migracije in preprečiti tihotapljenje mamil. Medijske hiše poročajo, da se analizirajo tudi morebitni napadi na narkokartele. Predsednik Trump ni izključil možnosti usmrtitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Maduro je obsodil poskuse državnega udara, ki jih po njegovem mnenju spodbuja Washington, da bi si prilastil venezuelske naftne vire.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je prvi uradni obisk sirskega voditelja v Rusiji po padcu nekdanjega režima. Al-Šaraa je ponovno potrdil zavezanost Sirije vsem prejšnjim sporazumom z Rusijo in obljubil krepitev političnega in vojaškega sodelovanja.

Donald Trump je potrdil, da je odobril Cie izvajanje tajnih operacij v Venezueli in razmišljal o izvedbi kopenskih operacij v državi. Ni jasno, ali bo šlo za dejanske akcije ali zgolj za pritisk. Trump je zavrnil novinarjevo vprašanje o tem, ali ima Cie pooblastilo za odstranitev Madura. Ameriška vlada želi razširiti svoje akcije proti domnevnim narkokartelom v Južni Ameriki, nazadnje je vojska potopila več čolnov pred obalo Venezuele.

Po poročanju različnih medijev, ki se sklicujejo na The New York Times, naj bi administracija Donalda Trumpa tajno odobrila Cii izvajanje prikritih, celo smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih z namenom strmoglavljenja Nicolása Madura.

Nobelova nagrada za mir je sprožila različne odzive. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je nagrado posvetila Donaldu Trumpu, kar je izzvalo kritike in mnenja, da bi se nagrada morala imenovati Nobelova nagrada za vojno. Trump naj bi bil razočaran, ker ni prejel nagrade, hkrati pa trdi, da ga je Machado podprla za Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Dogajanje je sprožilo ugibanja o morebitnih ameriških povračilnih ukrepih, če Trump ne bi bil nagrajen.

Donald Trump je nakazal, da bi lahko bila ameriška finančna pomoč Argentini v višini 20 milijard dolarjev odvisna od uspeha Javierja Mileija na vmesnih volitvah, kar je povzročilo nemir na valutnem trgu. Opozoril je, da bo podpora ZDA izginila, če bo Milei izgubil volitve.

Venezuela je zaprla svoje veleposlaništvo na Norveškem tri dni po tem, ko je bila opozicijska voditeljica María Corina Machado nagrajena z Nobelovo nagrado za mir. Podelitev nagrade je sprožila kritike venezuelskega režima Nicolása Madura in ponovno definiranje mednarodnih zavezništev države.

V Bogoti sta bila venezuelska aktivista Yendri Velásquez in Luis Peche žrtvi napada, pri čemer sta bila ustreljena. Policija je kasneje v Subi našla vozilo, uporabljeno v napadu, in orožje. Peche je izjavil, da po napadu ne bo prenehal s svojim delom. Aktivista sta bila napadena, ko sta zapuščala sedež zagovornika ljudstva.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju obljubil podporo ZDA v obliki 20 milijard dolarjev vredne finančne pomoči, vendar je to pogojil z zmago Mileijeve stranke na prihajajočih volitvah. Trump je Mileija sprejel v Beli hiši in poudaril, da bo ameriška podpora "izginila", če bo Milei izgubil volitve. To je storil kljub temu, da je Milei sprejel ameriško pomoč v višini 20 milijard dolarjev. Trumpov poseg v argentinsko politiko je sprožil polemike, saj nekateri menijo, da se s tem vmešava v notranje zadeve Argentine.

Združeni narodi ocenjujejo, da bo obnova območja Gaze stala približno 70 milijard ameriških dolarjev in bo trajala desetletja. Program ZN za pomoč palestinskemu ljudstvu ocenjuje, da je treba odstraniti približno 55 milijonov ton ruševin.

Francoska vlada premierja Sébastiena Lecornuja se je znašla pod pritiskom, saj socialistična stranka zahteva ustavitev pokojninske reforme in opustitev uporabe 49.3 člena ustave. Medtem ko naj bi socialistična stranka vlade ne ovirala z nezaupnico, desnosredinska stranka EPR kritizira morebitno opustitev reforme. Napovedane so tudi nezaupnice s strani LFI in RN, socialistična stranka pa bi lahko vložila svojo po premierjevi izjavi o splošni politiki. Premier Lecornu naj bi svoj govor v parlamentu predstavil danes okoli 15. ure.

Po tem, ko je Maria Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir, je Venezuela zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu, uradno zaradi diplomatske reorganizacije. Norveško zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje, a poudarilo željo po ohranitvi dialoga. Nekateri viri poročajo, da je zaprtje odgovor na podelitev nagrade, ki jo je prejela opozicijska voditeljica Maria Corina Machado.

Venezuela je napovedala zaprtje svojih veleposlaništev na Norveškem in v Avstraliji, hkrati pa odpira nove diplomatske sedeže v Zimbabveju in Burkini Faso. Odločitev naj bi bila sprejeta za 'krepitev'. Konzularne zadeve v državah, kjer so veleposlaništva zaprta, bodo prevzele druge diplomatske misije.