APDEJT.si

Predsednik Andry Rajoelina je po poročanju zapustil Madagaskar sredi naraščajočih protestov in grožnje z uporom. Vojaki so se pridružili civilistom v protestih proti vladi. Domnevno ga je s francoskim vojaškim letalom evakuirala Francija. V državi vlada negotovost, protesti pa so dobili podporo mlade generacije.

V Šarm el Šejku v Egiptu so ZDA, Egipt, Katar in Turčija podpisali deklaracijo, ki jo je podprl Trump, in postali garanti sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Sporazum poudarja enakost, vendar ne podpira palestinske državnosti. Po dogovoru med Izraelom in Hamasom se je začela izpuščati talce in dostavljati humanitarna pomoč v Gazo.

Kubanski disident José Daniel Ferrer je po izpustitvi iz zapora na Kubi prispel v Združene države Amerike. Informacijo je potrdil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Ferrer se je izgnanstvu v Miami pridružil po letih boja in zapora na Kubi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v Izraelu pozval izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti premierja Benjamina Netanjahuja, ki je obtožen korupcije. Trump je v govoru pred Knesetom dejal, da mu je Netanjahu všeč in da bi ga bilo treba pomilostiti. Hkrati je Trump razglasil konec "boleče nočne more" za Izraelce in Palestince, potem ko so bili izpuščeni talci iz Gaze, palestinski zaporniki pa izpuščeni v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja, ki ga je pospešil Trump. Netanjahu se je Trumpu zahvalil za njegovo zavezanost miru in njegovo vlogo pri končanju konflikta v Gazi.

V Pekingu je potekal globalni vrh voditeljev o ženskah, na katerem je kitajski predsednik Xi Jinping obljubil 110 milijonov ameriških dolarjev za opolnomočenje žensk po vsem svetu. Xi je poudaril pomembno vlogo žensk v kitajskem gospodarskem in družbenem razvoju, pri čemer je izpostavil, da ženske držijo 'pol neba'. Dogodka so se udeležili tudi podpredsednica Irana za ženske in družinske zadeve Zahra Behrouz-Azar ter ganski predsednik John Dramani Mahama, ki je pozval k obnovljeni globalni zavezi enakosti spolov in konkretnim ukrepom.

Med obiskom v Izraelu je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pozval izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti premierja Benjamina Netanjahuja, ki je obtožen korupcije. Trump je med govorom v izraelskem parlamentu Kneset poudaril, da je Izrael zmagal »vse, kar lahko« v vojaški kampanji, in pozval k prehodu na mir. Netanjahu se ni udeležil vrha v Sharm el-Sheikhu, a se je Trumpu zahvalil za podporo Izraelu, pri čemer je izrazil hvaležnost za njegovo posredovanje pri izpustitvi talcev in dogovoru o prekinitvi ognja.

Donald Trump je med obiskom na Bližnjem vzhodu ponovil, da je pripravljen na mirovni sporazum z Iranom, ko bo Teheran pripravljen. Izrazil je prepričanje, da si Iran želi skleniti sporazum in poudaril, da ZDA in Izrael nista sovražno nastrojena do iranskega ljudstva. Trump je izjavil tudi, da ne bi bilo dogovora o Gazi, če ZDA ne bi napadle Irana.

V Šarm el Šejku je potekal vrh o Gazi, kjer so svetovni voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, egiptovskim predsednikom Al Sisijem, ter voditelji Katarja in Turčije, podpisali deklaracijo o utrditvi premirja v Gazi. Trump se je srečal tudi s palestinskim predsednikom Abbasom. Na vrhu se je zbralo več kot 31 voditeljev držav in mednarodnih organizacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je po obisku v Izraelu prispel v Egipt, kjer je potekalo srečanje svetovnih voditeljev z namenom podpore prekinitvi ognja v Gazi. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanyahu zavrnil Trumpovo povabilo na slovesnost podpisa mirovnega načrta za Gazo v Egiptu, ker dogodek sovpada z judovskim praznikom. Trump je sicer pozval izraelskega predsednika, naj Netanyahuju podeli pomilostitev v zvezi z obtožbami.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu v Izrael dejal, da je vojna med Izraelom in Hamasom končana. Kljub temu je izraelski premier Netanyahu izjavil, da kampanja še ni končana. Netanyahu se bo osebno udeležil mirovnega vrha o Gazi v Šarm el-Šejku v Egiptu, kjer se bo pridružil Trumpu. Trump bo prejel izraelsko predsedniško medaljo časti za prizadevanja pri vrnitvi izraelskih talcev in končanju dvoletne vojne v Gazi. Kitajska je pozdravila izpustitev talcev.

Venezuela je napovedala zaprtje svojih veleposlaništev na Norveškem in v Avstraliji, hkrati pa odpira nove diplomatske sedeže v Zimbabveju in Burkini Faso. Odločitev naj bi bila sprejeta za 'krepitev'. Konzularne zadeve v državah, kjer so veleposlaništva zaprta, bodo prevzele druge diplomatske misije.

Po tem, ko je Maria Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir, je Venezuela zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu, uradno zaradi diplomatske reorganizacije. Norveško zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje, a poudarilo željo po ohranitvi dialoga. Nekateri viri poročajo, da je zaprtje odgovor na podelitev nagrade, ki jo je prejela opozicijska voditeljica Maria Corina Machado.

Bela hiša je nadaljevala s kritikami Nobelovega odbora, ker ni podelil nagrade Donaldu Trumpu. Direktor komunikacij Bele hiše je izjavil, da je odbor postavil "politiko pred mir". Poudaril je, da ima Trump "srce humanitarca" in da je sposoben premikati gore s čisto silo svoje volje. Trump naj bi si v zadnjih dneh izrazil željo po prejemu nagrade, medtem ko je potekalo pogajanje o sporazumu med Izraelom in Hamasom.

Po prejemu Nobelove nagrade za mir je Maria Corina Machado izrazila hvaležnost za mednarodno podporo in poudarila, da je nagrada spodbuda za boj za svobodo. Objavljen je bil tudi video posnetek trenutka, ko je bila obveščena o nagradi. Javier Milei ji je čestital, Paulo Rangel pa jo je označil za velik zgled svetu.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Prejem Nobelove nagrade za mir s strani Maríe Corine Machado je sprožil mešane odzive. Machado se je počutila počaščeno in nagrado pripisala venezuelskemu ljudstvu. Chavizem je nagrado označil za politično motivirano in jo povezal z vplivom ameriškega državnega sekretarja. Podporniki poudarjajo, da nagrada predstavlja podporo demokraciji v Venezueli in nasprotuje poskusom prikrivanja Madurovega režima. Nekateri Venezuelci so izrazili nestrinjanje in poudarili njen poziv k sankcijam proti Venezueli v preteklosti.

V Italiji je vojna v Gazi sprožila največje solidarnostno gibanje s Palestino v Evropi, kar se odraža v splošnih stavkah in množičnih demonstracijah. Medtem pa se je Greta Thunberg znašla pod plazom kritik zaradi objave, v kateri je fotografijo izstradanega izraelskega talca uporabila za poudarjanje trpljenja palestinskih zapornikov, kar je bilo ocenjeno kot širjenje propagande Hamasa.

María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar je po njenem mnenju zagon za osvojitev svobode v Venezueli. Nagrada predstavlja priznanje boju vseh Venezuelcev. Nicolás Maduro je istega dne poslal bolivarske milice na ulice v treh zveznih državah. Različni viri poročajo, da je Machado postala glavni glas upora proti Madurovemu režimu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.