APDEJT.si

Kamala Harris je nakazala, da ni "še končala" in da bi se lahko leta 2028 ponovno potegovala za predsedniški položaj. S tem je pustila odprta vrata za svojo tretjo poskusno kandidaturo za Belo hišo, potem ko je že izključila možnost kandidature za guvernerko Kalifornije. V intervjuju za BBC je izrazila pričakovanje, da bo v prihodnjih letih ženska postala predsednica ZDA.

ZDA so uvedle finančne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko ga je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump obtožil, da je "vodja preprodaje mamil". Petro je te obtožbe označil za "paradoks", ameriška vlada pa mu je že pred tem odvzela vizum. Sankcije so bile uvedene tudi proti nekaterim Petrovim družinskim članom in sodelavcem.

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je 24. oktobra po telefonu govoril s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim. V pogovoru sta se osredotočila na dvostransko sodelovanje med državama in razpravljala o aktualnih vprašanjih.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Napovedano srečanje med ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiem in ruskim ministrom Sergejem Lavrovom je bilo odpovedano. Bela hiša je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo srečanja med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Poročajo tudi, da poteka priprava predloga z 12 točkami za končanje vojne v Ukrajini, ki bi ga nadzoroval mirovni odbor pod vodstvom Donalda Trumpa.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Zelenskim se je Donald Trump sestal z ruskim predsednikom Putinom na Aljaski, kjer naj bi po poročanju Financial Times prišlo do napetosti zaradi Putinovega zgodovinskega monologa o Ukrajini. Putin naj bi Trumpu dejal, da dobava raket Tomahawk Ukrajini ne bo spremenila poteka vojne, temveč bo poslabšala odnose. Kljub temu naj bi Zelenski med obiskom v Washingtonu poskušal prepričati ZDA o dobavi teh raket.

Mariji Vasić, Lazarju Diniću in Ladu Jovoviću, novosadskim aktivistom, ki so bili obtoženi priprave državnega udara pred protestom v Beogradu 15. marca, je bil ukinjen hišni pripor. Od maja so bili v hišnem priporu, kar je potrdil njihov odvetnik Željko Kočić. Po sedmih mesecih so aktivisti izrazili olajšanje, da lahko ponovno svobodno hodijo po ulicah.

Donald Trump je opravil telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom in se srečal z Volodimirjem Zelenskim, s čimer je usmeril pozornost na vojno v Ukrajini. Razpravljali naj bi tudi o prejšnjem telefonskem pogovoru s Putinom in dobavi raket Tomahawk. Viktor Orbán je napovedal, da se bo s Putinom pogovarjal o možnem srečanju med ZDA in Rusijo v Budimpešti.

Pred srečanjem Volodimirja Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi Zelenski pozival k dobavi raket Tomahawk, se je Trump po poročanju virov pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je bil pogovor dolg in da bo o njegovi vsebini poročal.

Kreml je ostro kritiziral evropske države, češ da spodbujajo ukrajinsko vlado k nadaljevanju vojne in oddaljevanju od mirovnih pogajanj z Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je Kijev pod pritiskom Evrope, ki ga s tem ovira pri doseganju miru. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi bil sicer vedno odprt za diplomacijo, vendar so ovire za dogovor po mnenju Kremlja na strani Kijeva in njegovih evropskih podpornikov.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je prvi uradni obisk sirskega voditelja v Rusiji po padcu nekdanjega režima. Al-Šaraa je ponovno potrdil zavezanost Sirije vsem prejšnjim sporazumom z Rusijo in obljubil krepitev političnega in vojaškega sodelovanja.

V Šarm el Šejku v Egiptu je bila podpisana deklaracija o premirju med Izraelom in palestinsko skupino Hamas v Gazi. Ameriški predsednik Donald Trump in drugi posredniki so podpisali dogovor, ki naj bi končal sovražnosti v regiji. Različni viri poročajo o dogodku, pri čemer nekateri poudarjajo vlogo Donalda Trumpa.

Bela hiša je nadaljevala s kritikami Nobelovega odbora, ker ni podelil nagrade Donaldu Trumpu. Direktor komunikacij Bele hiše je izjavil, da je odbor postavil "politiko pred mir". Poudaril je, da ima Trump "srce humanitarca" in da je sposoben premikati gore s čisto silo svoje volje. Trump naj bi si v zadnjih dneh izrazil željo po prejemu nagrade, medtem ko je potekalo pogajanje o sporazumu med Izraelom in Hamasom.

Maria Corina Machado je po prejemu Nobelove nagrade za mir leta 2025 dejala, da jo posveča Donaldu Trumpu, ki ga je označila za pogumnega in vizionarja zaradi njegove podpore venezuelski opoziciji proti Maduru. Bela hiša je ponovila kritike, češ da je Nobelov odbor zanemaril Trumpove dosežke pri sklepanju dogovorov in reševanju življenj.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejela venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado. Predsednik Nobelovega odbora je zanikal politične pritiske pri izbiri nagrajenca. Bela hiša je kritizirala odločitev in trdila, da je Nobelov komite postavil politiko pred mir. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne negativne odzive ZDA, če Trump ne bi prejel nagrade.