Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in iranska Uprava za hrano in zdravila sta izdali nujno opozorilo zaradi pojava ponarejenih različic zdravila Basiliximab, ki je ključno imunosupresivno sredstvo za bolnike po presaditvi organov. Iranski organi so po prejemu uradnega obvestila WHO poudarili potrebo po povečani budnosti in poostrenem nadzoru nad distribucijskimi verigami po vsej državi. Zdravilo Basiliximab se uporablja za preprečevanje zavrnitve presajenih organov, zato ponarejeni primerki predstavljajo neposredno tveganje za življenje pacientov. Strokovnjaki opozarjajo, da uporaba neavtentičnih zdravil pri bolnikih s presajenimi organi lahko vodi do odpovedi organa in resnih zdravstvenih zapletov. Uprava za hrano in zdravila je pozvala vse zdravstvene ustanove in lekarne k natančnemu preverjanju serijskih številk in embalaže, saj so bili v določenih regijah že identificirani sumljivi vzorci. Zaenkrat še preiskujejo izvor ponaredkov in obseg njihove razširjenosti na mednarodnem trgu.

Šest iraških odporniških skupin je v skupni izjavi poudarilo, da se o vprašanju svoje oborožitve ne bodo pogajale z nobeno tujo stranjo. Skupine so jasno sporočile, da je razprava o orožju mogoča šele po popolni vzpostavitvi iraške suverenosti in končanju vseh oblik tuje okupacije v državi. S tem so postavile oster pogoj za morebitno prihodnjo demilitarizacijo. Poleg zavračanja zunanjih pritiskov so skupine poudarile, da je tudi dialog z iraško vlado o tem vprašanju strogo pogojen z umikom tujih sil. Po njihovem mnenju orožje ostaja ključno sredstvo za dosego neodvisnosti, zato o njegovi usodi ne bodo razpravljale, dokler v Iraku ostajajo tuji vojaki. Izjava odraža zaostrena stališča oboroženih frakcij, ki delujejo neodvisno od uradnih državnih struktur.

Severna Koreja je v ponedeljek uradno razglasila svoj status jedrske sile za 'nepovraten' in ga zapisala v zakon. S tem je zavrnila pozive Združenih držav k denuklearizaciji, ki jih vidi kot sovražne provokacije. Država je ZDA obtožila 'anahrronističnih' zahtev, medtem ko je njena stalna misija pri Združenih narodih poudarila, da je ta položaj nespremenljiv. Severna Koreja se bo 'odločno uprla in zavrnila vsak poskus spremembe trenutnega statusa Demokratične ljudske republike Koreje'.

Severna Koreja je v nedeljo pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkusno izstrelitev hipersoničnih raket. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev je vojska preizkusila napredno tehnologijo, ki omogoča manevriranje raket pri izjemno visokih hitrostih, kar otežuje njihovo prestrezanje s strani protiraketnih sistemov. Voditelj Kim Džong Un je ob tej priložnosti poudaril pomen tehnološkega napredka za nacionalno varnost in strateško odvračanje. Izstrelitev predstavlja nadaljevanje agresivnega programa testiranja orožja, ki ga Pjongjang izvaja kljub mednarodnim sankcijam. Južnokorejska vojska in japonske oblasti so potrdile, da so rakete dosegle načrtovane cilje v smeri Japonskega morja. Dogodek je povzročil dodatne napetosti v regiji, saj hipersonično orožje zmanjšuje odzivni čas sosednjih držav in povečuje tveganje za nenameren konflikt. Pjongjang vztraja, da so preizkusi del rutinskega posodabljanja obrambnih zmogljivosti države.

Venezuela je obtožila Združene države sovražnega prevzema venezuelske ribiške ladje v svoji gospodarski coni. Po poročilih naj bi se osebje z ameriške vojaške ladje vkrcalo na venezuelsko ribiško ladjo z devetimi ribiči, medtem ko je ta plula v venezuelskih vodah. Venezuela je obsodila prestrezanje "neškodljive" ribiške ladje s strani ameriške vojne ladje.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Libanonska vojska je prejela osem tovornjakov orožja iz več palestinskih begunskih taborišč na jugu države, potem ko je prejšnji teden prejela podobno pošiljko iz taborišča v južnem predmestju Bejruta. Predaja orožja, ki jo je izvedlo gibanje Fateh v taboriščih v okolici Tira, je del dogovora med libanonsko vlado in Palestinsko upravo. Po besedah libanonskega vladnega uradnika bi lahko razorožitev palestinskih taborišč utrla pot za podelitev več pravnih pravic palestinskim beguncem v Libanonu.

Kreml je zanikal poročilo New York Timesa, da so ruski droni ali posredniki vohunili nad potmi, ki jih ZDA in zavezniki uporabljajo za prevoz vojaške opreme skozi vzhodno Nemčijo. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je te trditve označil za "novinarsko potegavščino" in lažno novico. Ameriški uradniki sumijo, da Rusija ali njeni operativci izvajajo izvidniške lete z droni nad oskrbovalnimi potmi v nemški zvezni državi Turingiji, kar bi lahko bilo uporabljeno za sabotaže. Bela hiša in Pentagon se na prošnje za komentar nista odzvala.

Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde (IRGC) je izjavil, da je Iran zmagal v nedavnem 12-dnevnem konfliktu proti Izraelu in ZDA, kar je po njegovih besedah dokaz vojaške, politične in družbene odpornosti države. IRGC trdi, da ima celovito obveščevalno bazo podatkov o Izraelu, poudarjajoč pomembnost ohranjanja naracije o zmagi. Iranska obveščevalna služba naj bi imela ključno vlogo pri uspehu raketnih in napadalnih udarov z brezpilotnimi letalniki proti Izraelu. Iranski obrambni minister je pohvalil vojaške zmogljivosti države in dejal, da so iranske oborožene sile prodrele v večplastne obrambne sisteme Izraela in uničile številne cilje.

Avstralska banka ANZ se je strinjala s plačilom rekordne kazni v višini 240 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) zaradi neprimernega ravnanja, ki je oškodovalo več deset tisoč strank, vključno z zaračunavanjem stroškov umrlim strankam. Banka je bila kritizirana, ker je izneverila zaupanje Avstralcev.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, med njimi ruskega predsednika Vladimirja Putina, severnokorejskega voditelja Kim Jong-una in indonezijskega predsednika Prabowo Subiantoja, na veliko vojaško parado v Peking. Pričakuje se, da bo Kim Jong-un obiskal Kitajsko prvič po šestih letih, kar bo tudi njegovo prvo srečanje s toliko svetovnimi voditelji od prevzema oblasti leta 2011.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je zavrnil poročanje časnika The New York Times, da so ruski vohunski droni letali nad Nemčijo. Peskov je publikacijo označil za 'časopisno raco' in dejal, da si je težko predstavljati, da bi se kaj takega dogajalo.

Indija je podpisala 7 milijard dolarjev vredno pogodbo za nakup 97 bojnih letal Tejas, ki so zasnovana in izdelana doma. S tem posodablja svoje letalske sile in umika ruska letala MiG-21, ki so bila v uporabi desetletja. Letala Tejas, kar v hindujščini pomeni "briljantnost", so bila v indijske letalske sile prvič sprejeta leta 2016.

Namestnik poveljnika Islamske revolucionarne garde (IRGC), brigadni general Ali Fadavi, je poudaril, da so iranske oborožene sile popolnoma pripravljene in sposobne premagati vsakega sovražnika. Na dogodku v Mashhadu je Fadavi dejal, da imajo oborožene sile Islamske republike bogate izkušnje in so pripravljene odgovoriti na vse grožnje.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Izrael, medtem ko je Izrael okrepil napade na severno Gazo, pri tem porušil visoko zgradbo in ubil najmanj 12 Palestincev. Benjamin Netanjahu je kljub kritikam opozoril Katar, naj izžene ali preganja voditelje Hamasa, sicer se bo soočil z izraelsko akcijo.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

V Dohi je potekal arabsko-islamski vrh, kjer so obsodili izraelski napad na Katar in poudarili, da ogroža prizadevanja za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Katarski premier je pozval mednarodno skupnost, naj sankcionira Izrael. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je obžaloval smrt sina voditelja Hamasa Khalila al-Hayya v izraelskem napadu v Katarju.

Izraelski obrambni minister Katz je nakazal na tekoče izraelske operacije v Siriji, kjer naj bi IDF deloval v bližini Damaska in Quneitre. Izraelska vojska je izvedla kopenski napad blizu Damaska, kar je prvi tovrstni napad po padcu Bašarja al-Assada. Medtem se v Gazi nadaljujejo izraelski napadi, ki povzročajo številne civilne žrtve. Pakistan je obsodil izraelske napade na Gazo in Sirijo, pri čemer jih je označil za očitne kršitve mednarodnega prava.

ZDA so opozorile na "verodostojna poročila", da Hamas načrtuje neizbežen napad na civiliste v Gazi, kar bi pomenilo kršitev sporazuma o prekinitvi ognja. Izrael je medtem sporočil, da je v okviru dogovora o premirju, ki ga podpirajo ZDA, pridobil posmrtne ostanke dveh talcev, ki jih je izročil Hamas.