APDEJT.si

Jemenske sile so napovedale četrto fazo zaostritev svojih operacij proti Izraelu, ki bo usmerjena na ladje, povezane z izraelsko trgovino, ne glede na njihov cilj. Z novo strategijo nameravajo ciljati na vsako plovilo, ki ima kakršne koli povezave z Izraelom, dokler se ne konča izraelska ofenziva.

Izraelski državljan, ki se je v Izrael priselil iz Irana leta 1999, je bil obtožen predaje zaupnih informacij iranskim oblastem. Obtožnica navaja, da je razkril identiteto iranskega mornarja, ki naj bi pomagal Izraelu, ter delil načrte poletov brezpilotnih letalnikov z Iranom. Obtoženi naj bi vzdrževal odnos z iransko žensko in se srečal z uradnikom iranskega režima v Turčiji, s čimer je kršil zakone, ki omogočajo dosmrtni zapor.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Amnesty International je obsodil ravnanje Teherana v kontekstu zaostrovanja odnosov z Izraelom. Medtem New York Times analizira notranje nemire v Iranu, kjer se krepi sum, da za vrsto požarov in eksplozij stoji Izrael. Vrhovni iranski parlamentarec je pohvalil poveljstvo IRGC za njihove operacije proti Izraelu, kar nakazuje na nadaljevanje napetosti med državama.

Iranski voditelj Imam Sayyed Ali Khamenei je napovedal pospešeno rast iranske vojske in znanosti, češ da je nedavna izraelska agresija nehote spodbudila ta napredek. Zunanji minister Abbas Araqchi je poudaril legitimnost Irana pri samoobrambi med 12-dnevno izraelsko agresijo, pri čemer je pohvalil usklajenost vojaških in diplomatskih prizadevanj pri obrambi države.

Po 12-dnevnem konfliktu, ki je vključeval iranske protiudare, analitiki za nacionalno varnost opozarjajo, da morata ZDA in Izrael nujno dopolniti svoje zaloge orožja, saj naj bi imeli nizke zaloge raket. Medtem sta se iranski in savdski zunanji minister pogovarjala o potrebi po nujni regionalni in mednarodni pomoči Palestincem v Gazi, ki se soočajo s humanitarno krizo.

Iran je ostro obsodil ZDA in Izrael zaradi nasprotovanja resoluciji ZN, ki priznava pravico do hrane kot človekovo pravico. Po mnenju iranskega zunanjega ministrstva je to dejanje pripomoglo k trenutni lakoti civilistov v Gazi. Medtem se je v turških medijih pojavila novica o izstrelku Tayfun, ki naj bi dosegel tudi Tel Aviv, kar je v Izraelu vzbudilo skrb glede turške obrambne industrije.

Kuvajt je uvedel sankcije proti libanonski skupini Hezbolah, njeni finančni veji Al-Qard Al-Hasan Association ter trem posameznikom libanonske, tunizijske in somalijske narodnosti. Odločitev, ki jo je v ponedeljek objavilo kuvajtsko zunanje ministrstvo, vključuje zamrznitev premoženja. Med sankcioniranimi posamezniki je tudi Libanonec A.M.M. (roj. 18. maj 1966) in tunizijski državljan A.F.M.Q.

Avstralija in Velika Britanija sta podpisali zgodovinsko 50-letno pogodbo, ki krepi sodelovanje v okviru partnerstva za jedrske podmornice AUKUS. Dogovor zajema sodelovanje pri gradnji in obratovanju podmornic tipa SSN-AUKUS, kar predstavlja pomemben korak pri izpolnjevanju varnostnih zavez zavezništva.

Izraelski izvidniški dron je v soboto v južnem Libanonu napadel mesto Debaal. V napadu sta bila ubita dva civilista, so sporočili z libanonskega ministrstva za zdravje. Novica potrjuje sobotni izraelski napad na jugu države, v katerem je umrl en človek, katerega so libanonske zdravstvene oblasti identificirale.

Po poročilih o streljanju na Charlieja Kirka v Utahu, kjer je bil aretiran osumljenec, se v Združenih državah Amerike ponovno odpira vprašanje nasilja z orožjem. Incident se obravnava kot morebitna prelomnica v ameriški politiki, obenem pa opozarja na razširjenost orožja in pripravljenost posameznikov, da ga uporabijo.

Poveljnik izraelske vojske, generalpodpolkovnik Eyal Zamir, je predlagal, da bi Izrael dovolil približno 200 teroristom Hamasa, ujetim v podzemnem območju Rafe, vrnitev v Gazo v zameno za posmrtne ostanke padlega vojaka Hadarja Goldina, ki jih Hamas zadržuje od leta 2014.

Poljska je sporočila, da je skupaj z zaveznicami iz NATA sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med ruskimi zračnimi napadi na Ukrajino. Poljska vojska je dogodek označila za "dejanje agresije" in dodala, da je rusko dejanje predstavljalo "resnično grožnjo" poljskim državljanom.

Kitajska je ponovila, da je pričakovanje, da se bo pridružila pogovorom o jedrski razorožitvi z ZDA in Rusijo, "nerazumno in nerealno". Poudarili so, da se ne bodo udeleževali tekme v oboroževanju z nobeno državo in da se držijo načela, da ne bodo prvi uporabili jedrskega orožja.

V Izraelu so potekali protesti proti premierju Benjaminu Netanjahuju, pri čemer so protestniki zahtevali ukrepanje za vrnitev talcev. Družine talcev izražajo frustracije in obup zaradi dolgega čakanja ter poudarjajo, da Netanjahu posluša le javni pritisk. Kljub manjšemu obsegu drugega dne protestov so udeleženci izrazili večjo gorečnost. Medtem ko družine pozivajo k nujnim ukrepom, se je Netanjahu udeležil večerje s svojimi ministri.

Kitajska je zanikala obtožbe Donalda Trumpa o skrivnem izvajanju jedrskih poskusov in pozvala ZDA, naj ohranijo moratorij na jedrske poskuse. Razjasnilo se je, da se Trumpova odredba o ponovnem preizkušanju nanaša na možnost izvedbe prve jedrske eksplozije v ZDA po letu 1992.

Izraelski napad na Dohi, katerega tarča naj bi bili voditelji Hamasa, je sprožil ostro obsodbo. Katar si pridržuje pravico do odgovora na napad, ki ga je katarski premier označil za zahrbtenega. Po navedbah gibanja Hamas v napadu ni bil ubit noben pogajalec. Španija se je znašla pod izraelskim pritiskom zaradi domnevnega partnerstva s Hamasom. Macron, Starmer in Wadephul so obsodili napad v Dohi.

Administracija ameriškega predsednika Trumpa pripravlja načrt za upravljanje Gaze po koncu vojne. Medtem je generalni direktor IAEA Rafael Grossi prejel posebno policijsko zaščito zaradi groženj v luči napetosti glede iranskega jedrskega programa. Avstralija je obtožila Iran organiziranja antisemitskih napadov, medtem ko je Iran zanikal vpletenost in trdil, da se upira sionizmu. Avstralski obveščevalec namignil na vlogo Mosada pri razkritju iranskih napadov.

Kolumbijsko ustavno sodišče je sprejelo zahtevo za revizijo zakonitosti sporazuma med Kolumbijo in Venezuelo, ki naj bi spodbudil zakonito gospodarstvo na meji med državama. Anonimni tožnik trdi, da je sporazum o oblikovanju "posebne binacionalne gospodarske cone" v provinci Norte de Santander mednarodna pogodba, ki bi jo moral pred uveljavitvijo odobriti kolumbijski kongres.

Venezuela je v Združenih narodih obsodila Združene države Amerike zaradi napotitve vojaških ladij in podmornic v Karibsko morje. Venezuelska misija pri ZN trdi, da gre za kršitev sporazuma iz Tlatelolca zaradi pošiljanja jedrske podmornice in da ameriški "vojaški blokadi" ogroža venezuelsko suverenost in uničuje Ustanovno listino ZN. Honduraški ekspredsednik Manuel Zelaya je prav tako obsodil "vojaško blokado" ZDA proti Venezueli.