APDEJT.si

Republika Moldavija je praznovala 34. obletnico razglasitve neodvisnosti. Državno vodstvo je ob tej priložnosti položilo cvetje k spomeniku "Žalostna mati" v spominskem kompleksu "Večnost" v Kišinjevu. Po vsej državi so potekale slovesnosti in prireditve.

Rusko zunanje ministrstvo je poklicalo nemškega veleposlanika Lambsdorffa v Moskvi zaradi izjav o ozemeljskih sporih, predvsem glede Kurilskih otokov, ki so predmet spora med Rusijo in Japonsko. Rusija je izrazila ogorčenje, ker naj bi nemški diplomati dvomili v ozemeljsko celovitost Rusije in se vmešavali v konflikt. Veleposlanik Lambsdorff je kritike zavrnil.

Ob 80. obletnici atomskega napada na Hirošimo, je v Schlainingu razstavljen eden od tisoč origami žerjavov, ki simbolizirajo mir in spomin na dogodek. Dva vnuka, eden preživeli obeh bombnih napadov, drugi pa nadzornik detonacije, sta se kljub preteklosti spoprijateljila in si prizadevata za svet brez jedrskega orožja.

Salvadorški parlament, pod nadzorom stranke Nuevas Ideas predsednika Nayiba Bukeleja, je potrdil ustavne spremembe, ki predsedniku omogočajo neomejeno število mandatov in podaljšujejo predsedniški mandat s pet na šest let.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je obiskal Izrael in se sestal s svojim izraelskim kolegom Gideon Saarjem. Wadephul je pozval k zagotovitvi varnega dostopa humanitarne pomoči v Gazo in napovedal, da bo Nemčija začela s procesom priznanja Palestine. Medtem so izraelski mediji bili kritizirani zaradi posmehovanja Palestincem v Gazi.

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.

Moldavijska predsednica Maia Sandu je opozorila, da Rusija načrtuje "brezprimerno" vmešavanje v septembrske volitve v Moldaviji, ki so predvidene za 28. september. Sandujeva, ki je naklonjena EU, je ponovno izrazila prepričanje, da si Rusija prizadeva nadzorovati Moldavijo že od jeseni naprej. Nižja stopnja novih informacij je povezana z obtožbami, da Rusija pripravlja obsežno vmešavanje v parlamentarne volitve, ki bodo 28. septembra. Predhodne obtožbe so bile bolj splošne in se niso nanašale na točen datum volitev.

Rusija je vključitev italijanskega predsednika Sergia Mattarelle na seznam 'rusofobnih' oseb utemeljila z njegovim sovražnim govorom, kar je v Italiji sprožilo močno ogorčenje. Italijansko zunanje ministrstvo je ponovno poklicalo ruskega veleposlanika, da bi izrazilo protest. Italijanska premierka Giorgia Meloni je rusko potezo označila za propagandno akcijo, saj v Rimu to razumejo kot poskus ustrahovanja.

Delegacije Evropske unije, vključno z nemško parlamentarno govornico Julio Klöckner in njenimi kolegi iz drugih držav članic EU, so v znak protesta zapustile dvorano med govorom Valentine Matvijenkove na konferenci v Švici. Več kot 200 kritikov Kremlja in nekdanjih političnih zapornikov je izrazilo ogorčenje nad obiskom visoke moskovske delegacije v Švici, saj so Evropo obtožili, da je kljub invaziji na Ukrajino dovolila prihod ruskim 'vojnim zločincem'.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je obiskal Litvo in se srečal s predsednikom Gitanasom Nausėdo. Medtem je v Avstriji predsednik Izraelske kulturne skupnosti Oskar Deutsch na televiziji 'ZiB 2' naletel na ostre kritike, ko je pod vprašaj postavil domnevno lakoto v Gazi. Njegova izjava je v intervjuju z Arminom Wolfom povzročila enerviran odziv.

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Moskva je izrazila nezadovoljstvo z napredkom v diplomatskih pogovorih z ZDA, pri čemer je Kremlj dejal, da pogovori "ne napredujejo nikamor hitro" in zahtevajo "pobudo obeh strani". Ruske oblasti so opazile "upočasnitev" prizadevanj za obnovo vezi z Združenimi državami Amerike, kar kaže na pomanjkanje napredka pri izboljšanju odnosov.

Trumpova administracija je tajvanskemu predsedniku preprečila vstop v ZDA med načrtovano potjo v Latinsko Ameriko, kar so mediji in analitiki povezali s pogajanji med Washingtonom in Pekingom. Čeprav so tajvanski predsedniki običajno uporabljali postanke v ZDA na poti k diplomatskim zaveznikom, so ZDA tokrat zavrnile prošnjo, domnevno zaradi občutljivega diplomatskega konteksta pogajanj s Kitajsko. Agencija Reuters je poročala, da je bil obisk tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, ki ga je predlagala njegova ekipa, odložen.

Nizozemska je dva skrajno desna izraelska ministra, finančnega ministra Becalela Smotriča in ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira, razglasila za "personae non gratae" oziroma nezaželeni osebi. Medtem v Litvi finančni minister Rimantas Šadžius, ki nadomešča premierja Gintautasa Paluckasa med njegovim dopustom, zatrjuje, da škandali okoli premierja ne ovirajo delovanja vlade in da je Ministrski svet delaven.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminomom Netanjahujem poudaril pomen ozemeljske celovitosti Sirije. To je sledilo izraelskemu posredovanju pri spopadih verskih manjšin v južni Siriji, so sporočili iz Kremlja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da Rusija na vse načine poskuša spodkopati mirovna prizadevanja, in dejal, da je mir mogoč le ob močnih in odločnih ukrepih, pri čemer so ključnega pomena sankcije. Medtem analitiki opažajo, da nadzor Kremlja v regiji slabi, saj države v Azerbajdžansko-ruskem konfliktu koordinirajo svoje delovanje proti Moskvi, kar kaže na zmanjšanje ruskega vpliva na mednarodni sceni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru z estonskim predsednikom Alarjem Karisom potrdil delovanje ukrajinskih protikorupcijskih organov in se zahvalil Estoniji za njeno podporo. Medtem je Rusija po poročanju ukrajinskih obveščevalnih služb Severni Koreji dobavljala vedno več orožja, vključno z moderno opremo, ter pomagala pri proizvodnji izstrelkov in dronov. Poročali so tudi o napredovanju ruskih sil v Donecku.

Francija je sklicala vrh ZN o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, s čimer je poudarila, da ni alternative tej rešitvi za končanje konflikta v Gazi. Medtem ko se v regiji nadaljuje nasilje, so se pojavile tudi novice, da je Nizozemska prvič uvrstila Izrael na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo, kar ga postavlja ob bok Iranu in Severni Koreji.

Združene države Amerike so v ponedeljek pozdravile dogovor o premirju med Kambodžo in Tajsko, ki je bil objavljen po petih dneh spopadov na skupni meji.

Večja količina humanitarne pomoči je dosegla Gazo, potem ko je Izrael po več mesecih dovolil vstop približno 100 tovornjakom s pomočjo. Kljub temu pa poročila iz Gaze še vedno opisujejo nečloveške razmere, kjer otroci trpijo zaradi lakote. Humanitarne organizacije so kritične do izraelske politike omejevanja pomoči in opozarjajo, da so dnevne zaloge nujno potrebne. Izraelska vojska je sicer napovedala "taktične premire" za lažjo distribucijo pomoči, vendar pa so zračne dobave hrane, ki jih je izvedel Izrael, označene kot predstava, nevarna in ne dosegajo pravih ljudi, kar je kritiziral tudi UNICEF.