Volodimir Zelenski je napovedal možnost predsedniških volitev takoj po sklenitvi dogovora o končanju ruske invazije. V novem mirovnem načrtu, usklajenem z ZDA, Ukrajina ne zahteva več odpovedi regiji Doneck. Zelenski je nakazal pripravljenost na kompromise glede ozemlja v vzhodni regiji Donbas, ki si jo lasti Rusija, s predlogom o umiku vojakov.

Kandidatka vladajoče stranke Libertad y Refundación (Libre, levica), Rixi Moncada, je izjavila, da je Nacionalni volilni svet (CNE) "umoril našo krhko demokracijo" z razglasitvijo Asfure za zmagovalca. Moncada je razglasitev označila za "tujo vsiljevanje".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih dneh preučil možnosti za začetek dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj se je odzval z izjavo, da je Putin vedno pripravljen na dialog, vendar poziva k pogovorom brez 'klovnovščine'.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Kijev podpira predlog Združenih držav Amerike o trilateralnem srečanju Ukrajine, ZDA in Rusije na ravni svetovalcev za nacionalno varnost.

Lastnik pekarne "Mašenka", Denis Maksimov, je poročal o znatnem povečanju števila obiskovalcev po tem, ko je Putinu postavil vprašanje na liniji vprašanj in odgovorov. Poleg tega je Maksimov od Putina prejel ikono in redko vino.

Volodimir Zelenski je izjavil, da so ZDA predlagale neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi se prvič po šestih mesecih srečali v Miamiju. Pogovori naj bi bili namenjeni iskanju rešitev za končanje vojne, možna pa je tudi prisotnost evropskih predstavnikov.

Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je odpotoval v Miami na pogovore z ameriškimi predstavniki, Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, o končanju vojne v Ukrajini. Medtem Moskva trdi, da je zavzela dve vasi v regijah Sumi in Doneck.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Kremelj pričakuje, da bodo Združene države Amerike obvestile Rusijo o izidu pogovorov z Ukrajino in Evropsko unijo glede ukrajinske krize. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je nakazal pripravljenost na pogajanja o prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini, kar je prej veljalo za nesprejemljivo. Rusija naj bi tudi vedela za načrte o novih sankcijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil kraje ameriških sredstev, nafte in zemlje. Opozoril je tudi, da bo uvedena popolna in obsežna blokada vseh naftnih tankerjev pod sankcijami, ki plujejo v Venezuelo in iz nje, ter označil venezuelsko vlado za teroristično organizacijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ukazal popolno blokado vseh tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Ukrep je bil sprejet v času povečane napetosti med ZDA in Venezuelo, pri čemer je Trump venezuelsko vlado označil za teroristično organizacijo. Venezuela je blokado označila za 'groteskno grožnjo' in zatrdila, da si ZDA želijo prisvojiti venezuelsko bogastvo. Kuba je obsodila ameriško blokado in izrazila podporo predsedniku Maduru.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Trump je venezuelske oblasti označil za tujo teroristično organizacijo, saj naj bi kradle ameriško premoženje. ZDA bodo po Trumpovih besedah okrepile vojaško aktivnost okoli Venezuele, dokler ta ne vrne vse nafte, zemlje in drugega premoženja.

Vladimir Putin je ponovil grožnje o zavzetju dodatnega ukrajinskega ozemlja, če Kijev in evropski politiki ne bodo sprejeli ruskih pogojev za mir. Evropske voditelje je ponovno označil za "pujske". Obtožil je ZDA za vojno v Ukrajini in trdi, da se ukrajinska državnost ruši, stanje oboroženih sil pa se poslabšuje. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mora EU uporabiti zamrznjeno rusko premoženje za pritisk na Putina.

Vladimir Putin je ponovno poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini in da si prizadeva za razširjeno nevtralno varnostno cono. Volodimir Zelenski je zaveznike pozval, naj Rusiji pokažejo, da je nadaljevanje vojne nesmiselno. V Afriki pa potekajo imperialistični spopadi zaradi bogatih mineralnih virov, potrebnih za izdelavo baterij.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil "popolno in celovito" blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. Ta poteza zaostruje pritisk na režim Nicolása Madura, ki ga ZDA obtožujejo financiranja terorizma in trgovine z drogami. Venezuela je blokado označila za "groteskno grožnjo" in kršitev mednarodnega prava.

Vlada Venezuele je Združene narode pozvala, naj obsodijo zaseg naftnega tankerja Skipper s strani Združenih držav Amerike blizu venezuelskih voda. Tanker je bil zasežen v skupni operaciji ameriškega obrambnega ministrstva in obalne straže. Venezuela je ZDA obtožila piratstva in kršitve mednarodnega prava.

Med pogovori v Berlinu sta ZDA in Ukrajina dosegli kompromis glede varnostnih jamstev. Zelenski je izrazil pripravljenost opustiti prizadevanja za vstop Ukrajine v NATO in namesto tega išče močna varnostna jamstva. Ukrajina naj bi si prizadevala za pridobivanje časa v mirovnih pogajanjih, medtem ko čaka na gospodarski propad Rusije. Rusija naj bi imela dva cilja: uničiti ukrajinsko suverenost ali pa ustvariti soodvisnost.