APDEJT.si

Po večdnevnih smrtonosnih spopadih ob spornem obmejnem območju je med Tajsko in Kambodžo bil dosežen dogovor o brezpogojni prekinitvi ognja. Čeprav so se napetosti ohranile, se prebivalci postopoma vračajo na domove. Vprašanje ostaja, ali bo dogovor o premirju dolgoročno obdržal.

Kenijska policija je streljala na lačne begunce v Keniji, pri čemer sta bila domnevno ubita najmanj dva človeka, ko so protestniki poskušali vdreti v objekt Združenih narodov v Kakumi. To se je zgodilo v času, ko so rezi ameriške pomoči povzročili pomanjkanje hrane. Medtem se je po vsem svetu lakota leta 2024 sicer nekoliko zmanjšala, vendar še vedno prizadene med 638 in 720 milijonov ljudi, s povečanim številom lačnih v Afriki, kot kaže poročilo ZN.

Francija je sklicala vrh ZN o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, s čimer je poudarila, da ni alternative tej rešitvi za končanje konflikta v Gazi. Medtem ko se v regiji nadaljuje nasilje, so se pojavile tudi novice, da je Nizozemska prvič uvrstila Izrael na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo, kar ga postavlja ob bok Iranu in Severni Koreji.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je mednarodno skupnost pozval k odločnemu zavrnitvi uporabe lakote kot vojnega orožja, še posebej v luči vse večjih poročil o izraelsko povzročeni lakoti v Gazi. Poudaril je, da lakota spodbuja nestabilnost in spodkopava mir. V nasprotju s tem je izraelski premier Benjamin Netanjahu zanikal, da v Gazi prihaja do stradanja, kljub opozorilom velikih mednarodnih humanitarnih organizacij o uničujoči humanitarni krizi v Gazi.

Predstavniki držav članic Združenih narodov so se v New Yorku udeležili tridnevne konference, posvečene prihodnosti palestinskih ozemelj in ponovni oživitvi dvodržavne rešitve izraelsko-palestinskega konflikta. Medtem ko so se ZDA in Izrael konference po lastnih navedbah niso udeležili, se je konference udeležil tudi luksemburški zunanji minister Xavier Bettel.

Voditelji Tajske in Kambodže so se v Maleziji sestali na ključnih pogovorih o prekinitvi ognja, potem ko so se spopadi med državama nadaljevali četrti dan. Oba voditelja sta izrazila pripravljenost na premirje, vendar se medsebojno obtožujeta za zaostrovanje sovražnosti.

Izraelsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri napoveduje humanitarno premirje v treh območjih Gaze. Namen premirja je omogočiti konvojem Združenih narodov dostavo humanitarne pomoči prebivalcem. Premirje naj bi se pričelo v nedeljo in bo potekalo dnevno med 10. in 20. uro po lokalnem času, čas začetka pa ni bil natančno določen. Ta odločitev prihaja v času naraščajočih skrbi glede lakote na območju Gaze.

Nemški kancler Merz je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem poudaril katastrofalne humanitarne razmere v Gazi in pozval k izboljšanju dostave pomoči. Predstavniki Unicefa so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi naraščajoče lakote v Gazi, saj skoraj vsi prebivalci nujno potrebujejo pomoč. Kljub temu so v Gazo po večmesečni blokadi prispele večje količine humanitarne pomoči, ki pa naj bi bile le začetek in ne zadostujejo za obvladovanje krize.

Grčija se je soočala z obsežnimi gozdnimi požari, ki so razsajali po otokih in celini, kar je vodilo do evakuacij v predmestju Aten. Zaradi vročinskega vala s temperaturami do 44°C so se požari še razširili. EU je poslala letala za pomoč pri gašenju, medtem ko so češki gasilci in italijanska letala že priskočili na pomoč, kar je poudarilo resnost situacije in mednarodni odziv.

Vodja laburistov Keir Starmer je potrdil načrte Združenega kraljestva za sodelovanje pri zračnih pošiljkah pomoči v Gazo in evakuacijo otrok. Pogovarjal se je z voditelji Francije in Nemčije o teh načrtih in poudaril sodelovanje z jordanskimi oblastmi pri zračnih pošiljkah pomoči v Gazo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je na Škotskem srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Glavna tema njunega srečanja je bil carinski spor med ZDA in EU, od katerega se je pričakovala rešitev. Trump je pred srečanjem ocenil, da znaša verjetnost za sklenitev trgovinskega dogovora 50 odstotkov.

Vodja laburistov Keir Starmer je zavrnil zahteve po takojšnjem priznanju Palestine, medtem ko se je 221 poslank in poslancev iz vseh strank pridružilo pritisku na premierja, naj spremeni svoje stališče. K pritisku se je pridružil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je prav tako pozval k priznanju.

V kraju v indijski zvezni državi Radžastan se je v šolski stavbi porušila streha, kar je terjalo življenja sedmih otrok. V času nesreče je bilo v stavbi okoli 40 otrok ter učitelji in osebje.

Več kot 220 britanskih poslancev je pozvalo premierja, naj prizna palestinsko državo. Vodja laburistov Keir Starmer se je uprl pritisku, da bi Palestino priznal takoj, in izjavil, da mora priznanje biti del širšega načrta, ki bo vodil do rešitve dveh držav in trajne varnosti za Palestince in Izraelce. Nekaj visokih predstavnikov vlade naj bi pritiskalo na premierja, naj takoj prizna palestinsko državo.

Tajska je izrazila pripravljenost na rešitev spora s Kambodžo preko diplomatske poti ali s posredovanjem Malezije, ki trenutno predseduje Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Kljub temu je Tajska zavrnila mednarodno posredovanje ZDA, Kitajske in ASEAN-a, češ da morata državi sami rešiti svoje težave. Medtem je Tajska opozorila, da bi lahko oborožen spopad s Kambodžo eskaliral v vojno, tik pred nujno sejo Varnostnega sveta ZN.

Francosko sodišče se bo opredelilo glede vprašanja imunitete sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki je obtožen uporabe kemičnega orožja v Siriji. Odločitev sodišča bi lahko omogočila pregon Asada in njegovih sodelavcev za zločine, ki naj bi bili storjeni v času državljanske vojne v Siriji, zlasti v zvezi s smrtonosnimi napadi s kemičnim orožjem. Gre za pomemben korak v prizadevanjih za odgovornost za kršitve mednarodnega prava.

Britanski zdravnik, ki je delal v bolnišnici Naser v Gazi, je poročal, da naj bi bili palestinski civilisti, ki so čakali na nujno pomoč, ustreljeni s strani ostrostrelcev in ostrostrelskih brezpilotnih letalnikov. Vsak dan se povečuje število žrtev v bližini centrov za pomoč v Gazi, kar potrjuje drugačno zgodbo od tiste, ki jo predstavi izraelska vojska. Medtem Združeni narodi (ZN) nadaljujejo z alarmiranjem, saj nekateri tovori s pomočjo sicer dosegajo Gazo, vendar pa so količine, po oceni ZN, še vedno bistveno premajhne, da bi preprečile bližajočo se "lakoto" v obubožani obalni enklavi.

Združeni narodi so objavili poročilo, ki potrjuje, da talibanske oblasti izvajajo kršitve človekovih pravic, vključno s mučenjem in samovoljnimi pridržanji, nad Afganistanci, ki so bili prisiljeni vrniti se v svojo domovino iz tretjih držav. Posebej izpostavljajo ranljivost deklet.

Mednarodno sodišče pravice (MSP) je izdalo posvetovalno mnenje o podnebni krizi, ki je označeno kot "nujno in eksistencialno". Čeprav mnenje ni zavezujoče, predstavlja močno pravno podlago za prihodnja dejanja zakonodajalcev, odvetnikov in sodnikov po vsem svetu. MSP je zaključilo, da kršitev podnebnih obveznosti s strani držav predstavlja "protipravno dejanje", ki lahko državam, ki jih najbolj prizadenejo posledice, odpre pot do "odškodnin". To mnenje naj bi vplivalo na svetovno sodno prakso.

Anthony Baird, izkušen diplomat, je prevzel vlogo začasnega odpravnika poslov ad interim na veleposlaništvu ZDA v Luksemburgu. Baird bo vodil veleposlaništvo po odhodu Michaela Konstantina, dokler ne bo imenovan novi veleposlanik.