Trump govoril o trgovinski vojni s Kitajsko in vojni v Ukrajini.
Ameriški predsednik Donald Trump je med tiskovno konferenco izjavil, da so Združene države Amerike v trgovinski vojni s Kitajsko.
Ameriški predsednik Donald Trump je med tiskovno konferenco izjavil, da so Združene države Amerike v trgovinski vojni s Kitajsko.
Po Združenih državah Amerike so potekali protesti, ki jih je organiziralo več skupin, vključno z Indivisible Santa Barbara. Protesti so bili usmerjeni proti domnevnemu avtoritarnemu delovanju Trumpove administracije. Kritiki so izrazili zaskrbljenost nad naraščajočim vplivom tega, kar vidijo kot grožnjo demokraciji.
Med govorom Donalda Trumpa v izraelskem Knessetu sta poslanca Ayman Odeh in Ofer Cassif protestirala z napisom "Priznajte Palestino". Trump je med govorom napovedal konec vojne v Gazi.
Donald Trump je med govorom v Knessetu pozval izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je obtožen korupcije. Njegov govor so prekinili izraelski poslanci opozicije, ki so zahtevali priznanje Palestine. V regijo so prispeli preživeli izraelski talci, palestinski zaporniki pa so bili izpuščeni.
Ameriški predsednik Donald Trump je po obisku v Izraelu prispel v Egipt, kjer je potekalo srečanje svetovnih voditeljev z namenom podpore prekinitvi ognja v Gazi. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanyahu zavrnil Trumpovo povabilo na slovesnost podpisa mirovnega načrta za Gazo v Egiptu, ker dogodek sovpada z judovskim praznikom. Trump je sicer pozval izraelskega predsednika, naj Netanyahuju podeli pomilostitev v zvezi z obtožbami.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu v Izrael dejal, da je vojna med Izraelom in Hamasom končana. Kljub temu je izraelski premier Netanyahu izjavil, da kampanja še ni končana. Netanyahu se bo osebno udeležil mirovnega vrha o Gazi v Šarm el-Šejku v Egiptu, kjer se bo pridružil Trumpu. Trump bo prejel izraelsko predsedniško medaljo časti za prizadevanja pri vrnitvi izraelskih talcev in končanju dvoletne vojne v Gazi. Kitajska je pozdravila izpustitev talcev.
Donald Trump je dejal, da je njegova administracija blizu dogovora z univerzo Harvard, v okviru katerega naj bi univerza plačala 500 milijonov dolarjev. Trump je dodal, da naj bi ta dogovor končal dolgotrajni spor med njim in univerzo, ter da so Harvadu "odpuščeni grehi".
Ministri zunanjih zadev Egipta, Jordanije, Indonezije, Pakistana, Katarja, Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov so pozdravili Trumpov načrt za rešitev razmer v Gazi. Indijski premier Narendra Modi je prav tako podprl načrt in izjavil, da zagotavlja pot do dolgoročnega miru.
Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.
Minister za evropske zadeve, Orhan Murtezani, je danes sodeloval na ambasadorski konferenci #Diplo2025, ki poteka v Tirani v Albaniji. Murtezani je bil govornik na panelu z naslovom "Albanci v regiji – skupna identiteta, skupen evropski cilj". Poudaril je pomembnost Koridorja 8 kot simbola integracije in evropske povezanosti.
Kandidat za župana Skopja, Orce Gjorgjievski, je sporočil, da je dosegel dogovor z ustanoviteljem festivala »EXIT«, Dušanom Kovačevićem, da bo Skopje od prihodnjega leta nova destinacija te vodilne evropske festivalske skupine. Gjorgjievski je prepričan, da bo blagovna znamka, kot je »EXIT«, bistveno povečala turistični potencial glavnega mesta in prinesla nove investicije.
Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.
Guvernerka Federal Reserve Lisa Cook je dejala, da se ne bo pustila ustrahovati s strani Donalda Trumpa in ne bo odstopila zaradi obtožb o prevari s hipotekarnimi posojili. Trumpova administracija nadaljuje s pritiski na Fed in njenega predsednika Jeromea Powella.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je javno pozval guvernerko ameriške centralne banke (Fed) Liso Cook k odstopu, pri čemer jo obtožuje domnevne hipotekarne prevare. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bi morala Cook odstopiti zaradi obtožb, da je nezakonito označila stanovanje v Atlanti kot svoje primarno bivališče, medtem ko je imela posojilo za hišo v Michiganu, ki jo je prav tako navedla kot primarno bivališče. Trump je prav tako kritiziral predsednika Feda Jeromea Powella zaradi visokih obrestnih mer, ki naj bi škodovale stanovanjskemu trgu. Morebitno odprtje položaja v upravnem odboru bi Trumpu omogočilo, da imenuje še enega kandidata, ki bi bil bolj naklonjen zniževanju obrestnih mer.
Prvi podpredsednik vlade in minister za okolje in prostorsko načrtovanje, Izet Međiti, je med obiskom Centralnega laboratorija ministrstva napovedal okrepljeno spremljanje onesnaževanja zraka z novo opremo in tehnologijami. Laboratorij je opremljen z naprednimi instrumenti.
WhatsApp se je odzval na delno blokado klicev v Rusiji in izjavil, da si bo prizadeval ohraniti dostop do komunikacije. Uporabniki v Rusiji so se pritoževali nad nestabilnim delovanjem WhatsAppa 14. avgusta, vključno s težavami pri klicih in motnjami v delovanju.
Slovenija bo 1. januarja 2026 delno začela izvajati nov zakon, ki bo omogočil delavcem pred upokojitvijo, da skrajšajo svoj delovni čas. Zakon predvideva tudi povečanje nadomestil za brezposelne in udeležence javnih del ter lažji dostop do trga dela. Gre za revolucionarne spremembe na trgu dela, ki jih uvaja Slovenija.
Ion Iliescu, prvi predsednik Romunije po revoluciji leta 1989, ki je strmoglavila komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceaușescuja, je umrl v starosti 95 let. Iliescu je bil sprejet na intenzivno nego v bolnišnici v Bukarešti 9. junija. Nekateri ga vidijo kot osvoboditelja, drugi pa kot volka v ovčji koži.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan naj bi v prihodnjih dneh obiskal Kijev na povabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kot poroča Turkiye Gazetesi.
V Nemčiji desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) po zadnjih anketah, ki jih je izvedel inštitut INSA za Bild am Sonntag, beleži porast podpore in dosega 25 odstotkov. S tem se stranka približuje vodilnemu mestu na lestvici priljubljenosti. V Severni Makedoniji medtem poročajo, da je AfD druga najmočnejša politična sila v Nemčiji.